Odstiranje tančice skrivnosti

Svet se spreminja. Potem ko je britanska (zunanja) obveščevalna služba MI6 v zadnjih letih močno spremenila metode novačenja novih agentov, pri čemer uporablja tudi spletno socialno omrežje Facebook, se je začela odpirati tudi protiobveščevalna služba MI5, ki skrbi za notranjo državno varnost. Njen vodja Jonathan Evans je prvi generalni direktor MI5, ki je v času službovanja dal intervju za kakšen časnik. Toda kljub temu previdnost ni odveč. Britanski mediji, ki so objavili pogovor s šestnajstim direktorjem agencije od ustanovitve MI5 (leta 1909), ki se uradno imenuje Security Service, so lahko zapisali, da so se z Evansom pogovarjali na štabu MI5 Thames House, ne pa tudi tega, v katerem nadstropju in v kateri pisarni.

Britanski tajni službi sta dolga leta delovali v senci, bili sta anonimni in nevidni, njune dejavnosti pa se je vedno zanikalo. Ali kakor je po pisanju Timesa še leta 1991 izjavil zgodovinar Michael Howard: »Kar se tiče uradne vladne politike, MI5 in MI6 ne obstajata, sovražne agente najdemo v grmovju, obveščevalne podatke pa prinašajo štorklje.« V otoških tajnih službah je desetletja veljalo, da ni vmesne poti med strogo tajnostjo in popolnim razkritjem. Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa so se stvari začele spreminjati. Konservativni premier John Major je leta 1992 kot prvi javno priznal obstoj MI6 in megla se je počasi začela razkajati.

Vpogled v delo tajnih agentov

Petdesetletni generalni direktor MI5 Jonathan Evans priznava, da je bil intervju z novinarji Guardiana, Daily Maila, Daily Mirrorja, Suna, Daily Telegrapha in Timesa zanj precej nenavaden dogodek. Karierni obveščevalec, ki je leta 2007 prevzel vajeti iz rok Elize Manningham-Buller, je takoj poudaril, da ne misli razkriti celotnega delovanja službe. Tega da ne bo storila niti prva uradna zgodovina MI5, ki jo pripravlja zgodovinar z ugledne univerze Cambridge Christopher Andrew.

Javnosti pa je ponudil vpogled, s čim se ukvarjajo njegovi agenti. Govoril je o temah od teroristične mreže Al Kaida in Irske republikanske armade pa do pretirano razgibanih predstavitev uslužbencev MI5 v televizijski nanizanki Tajni agenti (Spooks). Evans je dejal, da se je nevarnost terorističnega napada na Britanijo zaradi poostrenega nadzora ter vrste odločnih in učinkovitih aretacij močno zmanjšala, ni pa je še konec. Prepričan je, da bi svetovna gospodarska kriza dolgoročno utegnila povečati teroristično grožnjo.

Evans je novinarjem povedal, da v Britaniji trenutno nenehno sledijo 2000 terorističnim osumljencem. »Strateški namen jedra Al Kaide v Pakistanu je izvesti napade v Britaniji, pri čemer želijo uporabiti britanske napadalce ali prebivalce.«

Protiobveščevalna služba MI5 se je nekoč zanašala na kolegialno novačenje novih sodelavcev, pri čemer je večinoma šlo za bele moške iz zgornjega srednjega razreda. V sedanjih časih je idealen rekrut muslimanske veroizpovedi in ženskega spola. MI5 je zadnja leta načrtno novačila ženske, ki jih je zdaj že 47 odstotkov. Povprečna starost več kakor 3000 zaposlenih je nižja od 40 let. Do leta 2011 bo MI5 štela 4100 uslužbencev, dvakrat več kakor v času terorističnih napadov na ZDA septembra 2001.

Jonathan Evans, diplomant klasičnih študij na univerzi v Bristolu, je še pojasnil, da je njegova služba le malo podobna delu obveščevalcev v nanizanki Tajni agenti: »Igralci so bolje oblečeni, bolj vsemogočni in izumetničeni.« Spletna stran MI5, ki je začela delovati leta 2002, išče kandidate, ki so »prožni, dojemljivi do drugih in odprti za nove zamisli«, kar se sliši bolj kot oglas za socialne delavce kakor za novega Jamesa Bonda.

K odpiranju britanskih tajnih služb je močno pripomogla politika. Obveščevalni podatki že dolgo niso bili tako ključnega pomena za politiko, toda v času krčenja proračunov si morajo tudi obveščevalne agencije, tako kot druge vladne službe, prizadevati, da bi pokazale svojo pomembnost in učinkovitost. Tega pa se ne da storiti, ne da bi odstrnili vsaj eno tančico skrivnosti. A to še ne pomeni, da je treba pretiravati, opozarja Times. Veliko obveščevalnih aktivnosti še vedno temelji na tajnosti in skrivanju: da bi se infiltrirali, razkrili in preprečili potencialne katastrofe, morajo agenti delovati v senci.

Iz petkove tiskane izdaje Dela!