Opeče nas lahko tudi v oblačnem vremenu

Varnega sončenja ni, saj vsaka porjavitev kože pomeni tudi njeno poškodbo, opozarja dermatovenerologinja Jadranka Korsika Mrak. Koža se pred škodljivimi vplivi UV-žarkov brani s povečano tvorbo pigmenta.

Objavljeno
26. julij 2009 17.30
Helena Kocmur
Helena Kocmur
Varnega sončenja ni, saj vsaka porjavitev kože pomeni tudi njeno poškodbo, opozarja dermatovenerologinja Jadranka Korsika Mrak. Koža se pred škodljivimi vplivi UV-žarkov brani s povečano tvorbo pigmenta, torej je porjavitev zgolj njen obrambni mehanizem pred poškodbami. Najbolj so ogroženi svetlopolti in svetlooki ljudje, ki na soncu pordečijo in nikoli ne porjavijo. Njihova koža namreč ne more tvoriti dovolj pigmenta, da bi se zavarovala. Vsekakor pa naj bi se v poletnem času izogibali soncu med 10. in 16. uro, ko je UV-sevanja največ, svetuje strokovnjakinja.

Zaradi vpliva UV-žarkov lahko nastanejo akutne in kronične poškodbe, ki imajo lahko hude posledice za naše zdravje. »Med akutne ali takojšnje poškodbe sodijo sončne opekline in morebitne alergijske reakcije na koži. Te po nekaj dneh postopoma izzvenijo, če se soncu ne nastavljamo več. Med kronične ali pozne posledice izpostavljenosti sončnim žarkom pa štejemo kožnega raka in prezgodnje staranje kože. Najhujšo obliko kožnega raka imenujemo maligni melanom,« pojasnjuje zdravnica. Pri nastanku te vrste raka je zelo pomemben visok odmerek UV-žarkov, predvsem žarkov UVA, ki ga dobimo pri sončnih opeklinah v kratkem času. Na razvoj te bolezni lahko, denimo, vplivajo večkratne opekline, ki smo jih imeli od otroštva do odrasle dobe. Maligni melanom je pri ženskah najpogostejši na goleni, pri moških pa na koži hrbta, razlaga zdravnica. Kot pravi, moramo biti pozorni tudi na spremembo oblike in barve pigmentnega znamenja - če melanom odkrijemo dovolj zgodaj, to pomeni, da ni debelejši od 0,5 mm, je še ozdravljiv. »Dermatologi še vedno ugotavljamo, da prepogosto najdemo melanom na koži naključno, ko pride bolnik na pregled zaradi drugih kožnih bolezni.«


Sončna očala ne smejo biti le modni dodatek

 

»V poletnih mesecih se med 10. in 16. uro čim manj zadržujemo na soncu, uporabljamo kreme, ki vsebujejo zaščitni faktor vsaj 30. Kadar se soncu ne moremo popolnoma izogniti, se dodatno zaščitimo s pokrivalom, svetlimi in zračnimi oblačili ter sončnimi očali, ki niso le modni dodatek,« svetuje zdravnica. Melanom na očesni mrežnici je k sreči izjemno redek, vendar se pogosteje pojavlja pri moških, kar povezujejo z dejstvom, da ženske bolj pridno nosimo sončna očala.

 

»Poleg že omenjenih svetlopoltih, svetlookih in rdečelasih ljudi, ki so še posebno občutljivi za sončne žarke, so ogroženi tudi tisti, ki imajo zelo veliko pigmentnih znamenj, ki so se v preteklosti že zdravili zaradi kožnega raka ali ga je prebolel kdo v ožjem krvnem sorodstvu. Vemo tudi, da bolniki, ki imajo zaradi zdravil zmanjšano imunsko odpornost, npr. po presaditvi organov, pogosteje dobijo kožnega raka,« našteva Jadranka Korsika Mrak, ki svetuje tudi skrbno izbiro kreme za sončenje. »Že sam izraz kreme za sončenje je napačen, saj te niso namenjene sončenju, temveč se z njihovo uporabo zavarujemo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov. Izberemo take, ki vsebujejo zaščito pred žarki UVA in UVB, s faktorjem nad 30, izbira je odvisna od tipa polti. Za nakup se odločimo raje v lekarnah, kjer nam bodo farmacevti pomagali s strokovnimi nasveti.«

 

Kakor svetujejo farmacevti, je treba pripravek za zaščito pred soncem predvsem pravilno nanesti, če želimo, da varuje kožo z določenim zaščitnim faktorjem. Osnovno pravilo je, da uporabimo zadostno količino - po 5 ml na vsako okončino in prednji oziroma zadnji del trupa ter glavo z vratom. Pomembno je še, da zaščitno sredstvo nanesemo na čisto in suho kožo, najmanj pol ure pred izpostavljanjem sončnim žarkom. Postopek je treba ponoviti vsaj na dve do tri ure izpostavljanja soncu ter po kopanju ali močnem znojenju in brisanju.

 

Nosečnice in otroci

 

Močnim sončnim žarkom naj se še zlasti izogibajo nosečnice in majhni otroci, opozarja dermatovenerologinja. »Nosečnicam svetujemo, da so v poletnih mesecih v senci, nosijo naj lahna oblačila in pokrivala. Kadar se ne morejo umakniti pred soncem, naj uporabijo zaščitne kreme. Enako velja za majhne otroke do 2. leta starosti, kar je ponavadi teže, saj se večina stvari v poletnih mesecih dogaja na prostem,« pravi Jadranka Korsika Mrak. Zato je dobro, da družinske dejavnosti na prostem načrtujemo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne.

 

Varovalni pripravek nanesemo na otrokovo kožo 30 minut pred gibanjem na soncu, pri izbiri mazil oziroma razpršil pa moramo biti še posebej pozorni na njihovo vodoodpornost. Kljub oznaki, da je pripravek vodoodporen, ga nanesemo na otrokovo kožo po vsakem kopanju in tudi po močnejšem znojenju ali brisanju z brisačo.

 

A pozor - otrok celo v oblačnem vremenu ni varen pred soncem. Malčki namreč lahko dobijo sončne opekline in druge poškodbe kože tudi na oblačen in vetroven dan. UV-žarki prehajajo skozi oblake in se odbijajo od peska, vode ali snega, otroka lahko opeče tudi v senci ob obali, če ga ne zavarujemo. Na zaščitne ukrepe pred škodljivimi sončnimi žarki ne smemo pozabiti niti pred odhodom v gore. Pri smučanju in planinarjenju moramo poskrbeti zlasti za nos, uhlje in ustnice.

 

Iz Nedela