ABC vrtnarjenja: Tik pred zimskim počitkom

Za nami je še eno, letos res rodovitno poletje. V večini Slovenije nam je bilo prizaneseno z večjimi naravnimi nesrečami, žal je del vseeno razdejala huda toča. Na vrtu je bolj ali manj vse pobrano, vendar to ne pomeni, da pozimi na njem ne bo čisto ničesar. V Sloveniji imajo številni navado, da pred zimo vse pospravijo, shranijo v klet, vrt pa bolj ali manj prekopljejo in zemljo izpostavijo neugodnim zimskim vplivom.

Ta navada izvira predvsem iz želje, da bi imeli pred najhladnejšim letnim časom vse urejeno, ne pa iz strokovnih razlogov. Številni dvomijo o smiselnosti vsakoletnega prekopavanja, nekateri celo trdijo, da to za zemljo nikakor ni zdravo in primerno. Sama menim, da je resnica nekje na sredini.

Zemljo moramo obravnavati kot osnovno orodje, s katerim delamo in živimo. Če je zdrava, je živa in samo živa zemlja, v kateri živi na milijone različnih organizmov, je tudi rodovit­na. Človek je v svoji samovšečnosti kar nekaj desetletij menil, da lahko vse, kar zemlji jemljemo, nadomestimo. Zdaj vemo veliko več, predvsem to, da vsega, kar se dogaja v tleh, še ne vemo. Znano pa je, da ima prav vsako živo bitje svojo nalogo, predvsem pa svoje mesto v zemeljskem profilu. Celo deževniki živijo vsak v svojem »nadstropju« tal in se ne mešajo med seboj. Ko zemljo prekopljemo, jo preobrnemo in naredimo pravo revolucijo in številna bitja uničimo. Še posebno zato, ker to delamo takrat, ko je že precej mrzlo.

Po drugi strani pa res ne vem, kako bi lahko – ne da bi zemljo prekopavali – vanjo zadelali hlevski gnoj in kompost tako, da bi se kar najmanj hranil izgubilo v zrak. Poleg tega nam prekopavanje (oranje na njivah) pomaga, da skupaj z zimskim mrazom zbite kepe spet razdrobimo in tla dobro prezračimo.

Prekopavanje 
vsaka tri leta

Zato menim, da bi težko zemljo morali orati, prekopavati dokaj pogosto, vsaj vsaka tri leta. Pri lažjih, peščenih tleh pa to ni nujno, lahko jih obdelamo tudi z drugim orodjem. Pri tem bi opozorila na delovanje freze oziroma motokultivatorja, ki mnogim lajša obdelavo vrta. Prav je tako, saj je naše življenje natrpano z različnimi opravili in si delo moramo olajšati. Vendar freza s svojim orodjem, ki odreže zemljo vedno na isti globini, tam naredi posebno trdo, nepredirno plast, ki lahko v vlažnejšem poletju povzroča zastajanje vode v območju korenin. Korenine zato gnijejo in rastline propadajo. Zato je kljub uporabi freze občasno treba prelopatati gredice, najbolje vsako tretje leto, vendar ne vse hkrati. Vrt razdelimo na tretjine, vsako leto prekopljemo eno tretjino. To se lepo sklada tudi z gnojenjem z organskimi gnojili, predvsem hlevskim gnojem. Tisto leto pognojimo z njim tudi ta del vrta. Pri tem moramo vedeti, da pretirano gnojenje s hlevskim gnojem ni dobro za zemljo in naše rastline. Približno 2,5–3 kilograme na kvadratni meter ga zadostuje za najbolj požrešne vrtnine. To pa so bučnice, razhudniki, kapusnice in krompir. Tudi sladka koruza sodi mednje, vendar je te na naših vrtovih žal bolj malo. Samo naštete sadimo neposredno na gredice, ki smo jih gnojili s hlevskim gnojem. Vse druge vrtnine sadimo na preostali del vrta. Hlevski gnoj je nujno uporabiti jeseni in ga v tla tudi zadelati, ne samo potresti po površini, kakor to počnejo ponekod. Potrebuje kar nekaj časa, preden toliko razpade, da postane vir hranil za rastline. Če z njim gnojimo spomladi, bodo rastline nekaj časa lačne, kar pa zanje nikakor ni dobro. Če uporabljamo kompost, ga prav tako zadelamo v tla jeseni ob prekopavanju. Ne bo pa še nič zamujenega, če to storimo spomladi, saj se v primerjavi s hlevskim gnojem veliko hitreje poveže z zemljo in začne hraniti naše vrtnine. Komposta potrebujemo nekaj več, a spet ne smemo pretiravati. Požrešnicam ga recimo zadostuje 
4–5 l/m2. V nasprotju z gnojem lahko s kompostom gnojimo tudi druge vrtnine, kot so korenovke in gomoljnice (rdeča pesa, korenček …). Zanje bo dovolj 3–4 l/m2. Več škode kot koristi pa naredimo, če gnojimo čebulo, česen, nizki fižol in nizki grah. To so vrtnine, ki imajo v zdravih in živih vrtnih tleh dovolj hranil.

Samo še krmilnico postavimo

Jeseni pripravimo še gredice, na katere bomo spomladi sejali grah in bob ter sadili česen in čebulček. Ne gojimo jih, samo očistimo, zrahljamo z motiko, ne prekopavamo in poravnamo. Zemlja nam bo zelo hvaležna, če bomo nanjo vrgli pograbljeno listje, seno ali slamo. To zastirko spomladi pred zgodnjimi setvami in sajenjem odstranimo, če pa jo je zima dovolj razgradila, jo lahko zakopljemo v tla pred sajenjem oziroma setvijo. Na nekaj gredicah rastejo še prezimne vrtnine in zemljo deloma varujejo pred zimskim mrazom.

Tako, vrt smo zdaj pripravili na zimo, samo hranilnico za ptice še postavimo, da jih bomo pozimi krmili in se jim zahvalili za poletno odstranjevanje škodljivcev. Pa kak­šen kup slame, listja in vej pustimo nekje v kotu, da bodo imeli kje prespati ježki. Vrt bo tako pozimi počival. Pomembno je, da po pomrznjeni zemlji ne hodimo, je ne tlačimo, vse vrtnine pobiramo samo s poti, po gredicah ne hodimo. S tem namreč tla počasi, nevidno, a dolgoročno uničujemo. Miša Pušenjak
besedilo in fotografija ABC vrtnarjenja