Ali Britanci res pijejo vse manj?

Kaj se dogaja, se skorajda zaskrbljeno sprašujejo strokovnjaki. Čeprav izkušnje zdravstvenih ustanov kažejo, da imajo številni prebivalci Otoka čedalje več zdravstvenih težav zaradi prekomernega uživanja alkohola, so izsledki nedavne raziskave nacionalne agencije za ozaveščanje o uživanju tovrstnih pijač Alcohol Concern pokazali, da pijejo manj. Uživanje alkohola namreč od leta 2004 zlagoma upada, zlasti med mladimi.

Novica je – milo rečeno – udarila kot strela z jasnega. Otočani si česa takega ne znajo pojasniti, zlasti spričo opozoril, ki jih slišijo od zdravstvenih delavcev, in podatkov, koliko stanejo njihovo zdravstveno blagajno posledice posedanja v pubih. In upad je precejšen: po podatkih iz leta 1999 so mladi moški od 16 do 24 let spili v povprečju 26 enot alkohola na teden, lani je to povprečje znašalo še 15 enot, ugotavlja nacionalni urad za statistiko. To potrjujejo tudi podatki o prodaji – upadati je menda začela leta 2004 in se od takrat zmanjšala za trinajst odstotkov. S tem nikakor niso zadovoljni proizvajalci opojnih pijač in tarnajo nad mediji, ki da jim delajo škodo.

Ekonomisti in zgodovinarji se nad pojavom niti ne čudijo. Prodaja alkoholnih pijač preprosto raste in pada z rastjo gospodarstva vred. In to se je potrdilo že v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Tokratna recesija je prinesla podoben učinek: v letih 2008 in 2009 je potrošnja alkohola v Veliki Britaniji upadla za šest odstotkov.

Kljub temu se tukaj vsiljuje pomislek: upad se je začel leta 2004. »To je skrivnost,« se strinja David Poley, izvršni direktor Portman Group in predstavnik britanske zveze proizvajalcev pijač. »Razlogov je lahko več, poglaviten pa je najverjetneje ta, da so se v tistem času začele številne zdravstvene kampanje.« Na pločevinkah piva so se tako začele pojavljati nalepke, ki so spodbujale k ozaveščanju – Drinkaware, opozorila so prenašali številni mediji, nekateri so celo začeli lastne kampanje (Daily Mail je, denimo, objavljal fotografije mladih žensk, ki so »omagale« na pločnikih ali klopeh v parkih). Vse to pa je kajpak slabo vplivalo na sloves Britancev kot pravih pivcev. Naenkrat hudo popivanje ni bilo več nikakršna čast, temveč je dobilo negativno konotacijo. In tako ljudje, ki so zvrnili kakšno pivo preveč, tega ne delijo več tako ponosno s prijatelji, ugotavlja Graham Page, analitik alkoholne industrije. Tudi na delovnem mestu se je odnos do popivanja precej spremenil in delodajalci čedalje bolj cenijo zaposlene, ki zavračajo popivanje po službi.

Kot kaže, je vse to – skupaj z recesijo – pripomoglo k temu, da Britanci vendarle bolj premišljeno segajo po alkoholnih pijačah. A analitiki so kljub vsemu še previdni in niso prepričani, da so Britanci sposobni navado opustiti tako zlahka. Po njihovem so jo le nekoliko spremenili in se iz pubov selijo v dnevne sobe, kjer še vedno popijejo enako, a za nižjo ceno. Pa tudi pivo menda ni več tako priljubljeno, ampak se bolj uveljavljajo vino in ponaredki koktejlov.

Zmagoslavje je prenagljeno, opozarja Don Shenker iz Alcohol Concern: »Še vedno je deset milijonov ljudi, ki spijejo več, kakor je še priporočljiva raven, 1,6 milijona jih je odvisnih od alkohola.« Tudi njegov pogled v prihodnost ni prav optimističen. »Zelo verjetno je, da bo potrošnja alkohola znova narasla, ko si bo opomoglo gospodarstvo. Vlada bi morala poskrbeti, da si bodo ljudje alkoholne pijače trajno težko privoščili, ne le med gospodarsko krizo.«