Tiskane izdaje
Na nekem koncertu v Beogradu je poleg drugih sodeloval neki protežiran diletant, ki si je domišljal, da je velik umetnik. Ko je oddirigiral svojo točko sporeda, je stopil k skladatelju in dirigentu Stevanu Mokranjcu (od 1856 do 1914) v pričakovanju, da ga bo ta zelo pohvalil.
»Vi bi lahko dirigirali celo pred samim Beethovnom,« mu je rekel avtor priljubljenih Rukoveti. »O, to pa je zame izredno laskava pohvala,« se je razveselil kvaziumetnik.
»Vendar ne smete pozabiti, da je bil Beethoven popolnoma gluh!« je končal Mokranjac svoj »poklon«.
