O britanskem kralju Edvardu VII. (1841 do 1910) bi z današnjim izrazom lahko rekli, da je bil kar precejšen plejboj, in njegova žena, kraljica Aleksandra, je morala pogosto spregledati njegove skoke čez plot in divje eskapade raznih vrst. Ko je ležal na smrtni postelji, pa je bila pri njem zvesta žena hudo potrta, dokler je ni obšla neka pomirljiva misel. Obrnila se je k lordu Esherju, ki je stal poleg nje, in pripomnila: »Zdaj vsaj vem, kje je.«
Ko je bila Edvardova mati kraljica Viktorija (1819 do 1901) na smrtni postelji, se je neki dvorjan pogovarjal s prestolonaslednikom o bližnjem dogodku. Vmes je na glas pomislil: »Sprašujem se, ali bo v nebesih srečna.« Princ Waleški je rekel: »Ne vem. Morala bo hoditi za angeli - in to ji ne bo všeč!«