Stantonu je zavrela kri, napisal je ostro pismo in ga prebral na glas. »Odlično!« je vzkliknil Lincoln. »Sijajno! Neprekosljivo!«
Užaljeni minister je zažarel, preganil list in ga dal v ovojnico. »Pa zdaj?« je vprašal predsednik.
»Pismo pošljem, kaj pa drugega?«
Lincoln se je nasmehnil in ga potrepljal po ramenu: »Nima smisla. Pismo vrzi v ogenj. Pisanje ti je bilo v veselje in olajšanje, spet si normalen. Zdaj pa se usedi in napiši zares.«