Arhitektura in otroci: Kritičnosti manjka 
tudi nagrajenim projektom

Nagrajenci med vzgojno-izobraževalnimi zavodi so Vrtec Trnovo, Osnovna šola Antona Šibelja - Stjenka Komen in Osnovna šola Dutovlje, med ustanovami Kulturno-umetniško društvo C3, med tiskanimi mediji pa otroška slikanica Kje pa ti živiš? avtoric dr. Žive Deu in Bare Kolenc ter ilustratorja Damijana Stepančiča.

Vsi projekti, ki so se potegovali za zlato kocko, bodo med 22. marcem in 2. aprilom na ogled v ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Natečaj Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (Zaps) ter njenih partnerjev je del triletnega mednarodnega razpisa Svetovne zveze arhitektov. Njen namen je nagraditi tiste, ki za otroke in mladostnike pripravljajo programe in projekte s področja arhitekture ter grajenega okolja. Zavedajo se namreč, da so otroci bodoči naročniki, graditelji in odločevalci, zato v okviru svoje mreže pomagajo učiteljem oziroma mentorjem in arhitektom, da bi mladim pokazali, kaj odlikuje dobro arhitekturo in trajnostni razvoj okolja.

Strokovna žirija prve (slovenske) zlate kocke je odločala na podlagi vsebine in kakovosti 22 prijavljenih projektov, nagradili pa so tiste, ki spodbujajo ustvarjalno igro in tako pomagajo otrokom razviti odnos do prostora, tiste z vidnimi rezultati, ki so ponovljivi in jih je mogoče nadaljevati ter vključiti v kurikul, skratka »projekte, ki se trudijo spodbujati razmišljanje in razvoj odgovornega odnosa do okolja ter se izogibajo pokroviteljskemu pristopu in otroke aktivno vključijo«. Toda po ugotovitvah žirije se projekti premalo ukvarjajo s konkretnimi problemi življenjskega okolja in urejanja prostora, kritičnosti pa da manjka tudi nagrajencem. Po njihovih opažanjih so projekti velikokrat povezani z umetniškim izražanjem bolj zaradi njega samega kot zaradi razvijanja sposobnosti razumevanja in ustvarjanja likovnih odnosov.«

Glede na število prijavljenih – trinajst projektov je prijavilo šest vrtcev, dva projekta tri osnovne šole ter enega en zavod – gre sklepati, da se z arhitekturo oziroma grajenim okoljem načrtno ukvarjajo predvsem v vzgojno-izobraževalnih zavodih na nižjih stopnjah. Po drugi strani pa izobraževanja v tej smeri med srednješolsko populacijo skorajda ni, čeprav se ta zelo hitro (lahko) znajde v aktivni vlogi urejanja in oblikovanja prostora: med drugim gradijo in prenavljajo hiše ter urejajo vrtove. Kot bolj ozaveščeni uporabniki bi gotovo zahtevali kakovostnejše okolje in kazali večje spoštovanje do dediščine.

Zlato kocko so dodelili Vrtcu Trnovo za razvojno-inovacijski projekt Arhitektura, urbanizem, krajinska arhitektura, ki ga že šest let razvijajo v okviru Trnovskega modela temeljnega učenja (TMTU), samostojnega vzgojno-izobraževalnega modela. Kot sta povedali vodja TMTU Dora Gobec in ravnateljica Suzana Antič, ki skrbi za izvedbo, so pred vpeljavo trdo delali kar štiri leta. »V izobraževalno-vzgojni proces vključujemo vsa področja, tudi kulturo, umetnost in civilizacijo, s tem pa arhitekturo, urbanizem in krajinsko arhitekturo. Zadnja štiri leta dvigujemo motivacijo za otrokovo raziskovanje, doživljanje in ustvarjanje sveta s pravljično zgodbo in lutko, s katero se otroci poistovetijo,« sta povedali sogovornici. Vse to so med pohvale vrednimi elementi navajali tudi člani žirije. Po njihovi oceni Vrtec Trnovo zelo kakovostno uresničuje zastavljene cilje, saj različna področja arhitekture celovito in smiselno povezuje in prepleta z življenjem in dnevno rutino vrtca.

Poleg Vrtca Trnovo sta bili v kategoriji vzgojno-izobraževalnih zavodov z zlato kocko nagrajeni Osnovna šola Antona Šibelja - Stjenka Komen in Osnovna šola Dutovlje. Lani sta četrtič zapored organizirali bienalni likovni natečaj Po Fabianijevih poteh. Zamisel za projekt sta pred več kot osmimi leti dobili likovni pedagoginji z obeh šol Vlasta Markočič in Tanja Samec s ciljem, da bi udeleženci v lokalnem okolju spoznavali arhitekturne in urbanistične posege priznanega arhitekta Maksa Fabianija ter tako začeli tudi sami likovno ustvarjati.

Kot je povedala Vlasta Markočič, je projekt sčasoma dobival vse večje razsežnosti, vanj so se začele vključevati šole iz vse Slovenije, od leta 2008 pa tudi iz tujine in zamejstva. Na zadnjem natečaju je sodelovalo že 2000 otrok. »Pomemben vidik projekta je tudi končna prireditev v Štanjelu, kamor pridejo udeleženci z vseh koncev in lahko skozi ta kraj, v katerem je Fabiani pustil viden pečat, razmišljajo o prostoru,« je povedala sogovornica in dodala, da se projekt širi tudi vsebinsko – s poudarkom na zgodovini, geografiji, kulturi, naravi ...

Kakovost projekta, ki zajema tudi izobraževanje za učitelje, se po mnenju žirije kaže v tem, da pri udeležencih razvija sposobnost razbiranja in ustvarjanja skladnih likovnih odnosov, kar je pomembno pri načrtovanju in oblikovanju okolja. Žirija je projektu podelila zlato kocko med drugim zato, ker nagovarja slovenski in celo zamejski prostor.

Zlato kocko so podelili še v kategoriji ustanov, v kateri so kandidirale različne ustanove in organizacije ter šole, ki izvajajo programe umetnosti, oblikovanja, arhitekture in drugih področij. V tej kategoriji je bil nagrajen projekt Kulturno-umetniškega društva C3 z naslovom Javno mesto – Public city. V njem so mladostniki oziroma pripadniki manjšine sodelovali pri načrtovanju prenove igrišča.

Čeprav so za zdaj z mladimi iz ljubljanskega Zaloga posneli le film, v katerem so ti spregovorili o odnosu do mesta, dostopnosti in uporabi prostorov ter svojih potrebah, je projektu uspelo povezati arhitekte, raziskovalce in umetnike iz skupine C3, beograjske fakultete za arhitekturo in skupine Stealth ter mladostnike. Zdaj pripravljajo priročnik in druge aktivnosti, ki bi bili modeli za vključevanje podobnih skupin v oblikovanje prostora. Zlato kocko so jim podelili, da bi ta pripomogla k uresničitvi ureditve igrišča mladinskega centra čaMaC in da bo spodbudila podobne nove urbane projekte ali prenove že obstoječih.

Medtem ko je nagrado med tiskanimi mediji prejel edini prijavljeni na natečaj – prva izvirna slovenska slikanica s področja arhitekture z naslovom Kje pa ti živiš? –, žirija nagrade za avdiovizualne medije »ni podelila, ker noben projekt ni celostno zadostoval zahtevanim merilom ocenjevanja«.