Avtorjev Biblije je bilo več

Za prvo poglavje, Genezo, je na primer doslej veljalo, da ga je napisal duhovniški avtor, softver pa se s tem ne strinja.

Objavljeno
11. avgust 2011 09.19
Posodobljeno
11. avgust 2011 09.43
A. Z., panorama
A. Z., panorama

Program, ki ga je razvila skupina izraelskih znanstvenikov pod vodstvom Mosheja Koppla z univerze Bar Ilan blizu Tel Aviva, analizira sloge besedil in izbiro besed, z izsledki te analize pa je mogoče razlikovati dele istega teksta, ki so ga zapisali različni avtorji.

Program, ki spada v študij o umetni inteligenci, znani kot »pripisovanje avtorstva«, je uporaben za vrsto področij, med drugim v pravosodju pri razpoznavanju pravega avtorja, za razvoj novih računalniških programov za pisatelje... Vera milijonov Judov in kristjanov temelji na prepričanju, da je Bog avtor osnovnega besedila hebrejske svete knjige Tore ali Pentatevha (pet Mojzesovih knjig), napisane v stari hebrejščini.

Judje jo sprejemajo kot božjo besedo, čisto resnico, ki jo je Bog razodel Mojzesu na gori Sinaj. Odkar pa se je razvila moderna biblična učenost, raziskovalci pripisujejo to besedilo več avtorjem, katerih delo je mogoče identificirati z različnimi ideološkimi zapisi in jezikovnimi slogi ter različnimi imeni, ki jih uporabljajo za Boga.

V nekaj minutah to, 
kar so pisali stoletja

Danes poznavalci delijo sveto besedilo v dva glavna niza: enega je, kot menijo, napisala ena oseba ali skupina, ki je zaradi očitnih zvez s tempeljskimi duhovniki v Jeruzalemu znana kot »duhovniški« avtor. Preostanek je »neduhovniški«. Raziskovalci so v dolgih letih pikolovsko prerešetali besedilo, da bi ugotovili, kateri del pripada kateremu nizu.

Ko je Pentatevh analiziral novi softver, je razpoznal enako delitev na duhovniški in neduhovniški del. V 90 odstotkih se je ujemal s tradicionalno akademsko delitvijo in v nekaj minutah ponovil delo, ki so ga leta opravljali številni raziskovalci, kakor je dejal profesor računalništva Moshe Koppel z univerze Bar Ilan blizu Tel Aviva, ki je vodil raziskavo.

»Tako smo z avtomatizirano metodo v kratkem času opravili oziroma ponovili stoletja mučnega ročnega dela,« so zapisali sodelavci skupine v članku, ki so ga objavili junija v Portlandu (ameriška zvezna država Oregon) na letni konferenci zveze za računalniško jezikoslovje. V skupini so sodelovali še doktorant in računalniški znanstvenik Navot Akiva ter Nachum Dershowitz, znanstvenik z univerze Tel Aviv, in njegov sin Idan Derschowitz, proučevalec Svetega pisma na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu.

Deli, kjer se rezultati računalniške analize ne ujemajo s tradicionalno, so za znanost zelo zanimivi. Za prvo poglavje, Genezo, je na primer doslej veljalo, da ga je napisal duhovniški avtor, sofver pa se s tem ne strinja. V zadnjem desetletju so računalniški programi čedalje bolj pomagali biblijskim učenjakom pri iskanju in primerjanju besedil, novi softver pa je v marsičem zmogljivejši od človeških možganov, pravi Michael Segal z biblijskega oddelka na Hebrejski univerzi.

Preden so uporabili ta program na Pentatevhu in drugih biblijskih knjigah, so potrebovali objektiven test, ki bi dokazal, da zna algoritem pravilno razlikovati enega avtorja od drugega. Zato so naključno pomešali knjigo Ezekiela in Jeremije iz hebrejske Biblije v eno besedilo in ga dali v analizo novemu programu. Ta je besedilo skoraj brez napake razdelil na prvotni dve. Program prepoznava ponavljane izbore besed, na primer uporabo hebrejske različice za če, in, toda, in je pozoren na sinonime: na nekaterih mestih na primer Biblija uporablja različne izraze za isti predmet.

Drugi znanstveniki so iskali lingvistične prstne odtise tudi v manj svetih knjigah, da bi tako identificirali neznane pisce. V 90. letih je profesor Donald Foster z oddelka za angleščino na ameriški univerzi Vassar identificiral novinarja Joeja Kleina kot anonimnega pisca knjige Primary Colors tako, da je preiskal podrobnosti, na primer postavljanje ločil. Leta 2003 je Koppel sodeloval v skupini razvijalcev programa, ki je v štirih primerih od petih pravilno razbrala, ali je bil avtor moški ali ženska.

Kdo je napisal kaj?

Ženske, ugotavljajo raziskovalci, veliko raje uporabljajo osebne zaimke: ona, on, medtem ko imajo moški raje kazalne: ta, tisti. Z drugimi besedami: ženske govorijo o ljudeh, moški o rečeh. Ta uspeh je spodbudil razpravo o vprašanju, kako spol oblikuje naš način razmišljanja in komuniciranja.

Takšne raziskave so potencialno uporabne v pravosodju, saj omogočajo oblasti, da ujame sleparje oziroma primerja anonimna besedila tako, da identificira lingvistične posebnosti morebitnih avtorjev. Ker je s takšno analizo mogoče identificirati tudi spol in starost, je uporabna za oglaševalsko industrijo (pritegovanje ciljne skupine kupcev). Novi program bi navsezadnje lahko uporabili za pretres Shakespearovih dram, da bi se končno dokopali do odgovora na vprašanje o avtorstvu oziroma soavtorstvu, razmišlja Graeme Hirst, profesor računalniške lingvistike na univerzi Toronto.

Novi program je vsekakor uporaben tudi za moderna besedila. V marsikaterem primeru bi bilo prav zanimivo vedeti, kdo je napisal kaj. Ta algoritem bi lahko spodbudil k razvoju preverjevalca sloga za dokumente, ki jih pripravi več avtorjev ali odbor. S takim programom bi bilo mogoče zgladiti nerodne slogovne variacije v bolj enotno besedilo.

Na vprašanje, ali je Biblija človeško ali božje delo, pa ta program ne more odgovoriti. Trije raziskovalci od štirih, tudi Koppel, so verni Judje, ki menijo, da je Toro Mojzesu narekoval Bog. Drugi akademski raziskovalci iz obstoja različnih slogovnih niti v Bibliji razbirajo dokaz o človeškem avtorstvu. »Sploh pa ni razloga, zakaj Bog ne bi mogel narekovati knjige z različnimi glasovi,« pravi Koppel. Na to vprašanje pač ne bo odgovorila nobena raziskava.

  Biblija – Odkar se je razvila moderna biblična učenost, raziskovalci pripisujejo to besedilo več avtorjem. Foto  Ko je Pentatevh analiziral novi softver, je razpoznal enako delitev na duhovniški in neduhovniški del Mrežo izpolnite tako, da v navpičnem stolpcu in vodoravni vrstici le enkrat uporabite vsako številko od 1 do 9. Enako velja za vsakega od malih kvadratov 3 x 3. Možna rešitev je vedno le ena. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Tora ali Pentatevh (Peteroknjižje), napisana v stari hebrejščini, pomeni pet Mojzesovih knjig. Judje jo sprejemajo kot božjo besedo, čisto resnico, ki jo je Bog razodel Mojzesu na gori Sinaj.