Tiskane izdaje
»Prst na ustih s pšššt ali mahanje s pa-pa v slovo so znaki, ki jih pogosto nezavedno uporabljamo. Dve ameriški mami, tudi raziskovalki pa sta jih v 80. letih pod imenom baby signs razvili še 120,« je Andreja Breznik Falk, ena od inštruktoric tega znakovnega jezika za dojenčke začela razlagati mamam z dojenčki v ljubljanskem Družinskem centru Mala ulica.
Čeprav so te vrste delavnic pogosto plačljive – v Sloveniji skupaj z njo trenutno deluje devet inštruktoric –, se je Andreja Breznik Falk, tudi sama mama treh otrok, odločila, da bo glas in vedenje o znakovni govorici dojenčkov baby signs razširjala kot prostovoljka. Za inštruktorico se je izučila pred dvema letoma, ta način sporazumevanja pa uporablja tudi v pogovorih s svojima 5-letnim Makom, ki slabo sliši, in 10-mesečno Amelie. Znakovni jezik je uvedla tudi v varstvo najmlajših v svojem zavodu za kreativno spodbujanje otrok Cuteplay.
»Baby signs je znakovni jezik, ki otroku pomaga lažje komunicirati, veča povezanost s starši in zmanjšuje frustracije, ki nastanejo, kadar malčkov ne razumemo. Vse to v večji meri že uporabljamo, vendar smo ta način komunikacije preveč potisnile v podzavest. Zelo koristno pa je, da vam malček, še preden zna povedati z besedami, da je lačen, žejen, pokakan ali da ga kaj boli, to zna pokazati, saj ko joka, pogosto ne vemo, kaj je narobe,« je razlagala zbrani skupini poslušalk.
Znaki za osnovne potrebe
Začeti kaže z najbolj osnovnimi znaki za najbolj osnovne potrebe in sporočila, kot so jesti, piti, polulan, ..., ki pa jih je treba vselej pospremiti tudi z besedami. Šele potem kaže postopoma uvajati nove. »Kdaj pa naj začemo?« se je iz skupine izvilo eno najpogostejših vprašanj. »Svetujejo po 8. mesecu starosti oziroma ko zna otrok pomahati v slovo, lahko tudi prej, odvisno od otroka. Otroci tudi različno zgodaj začenjajo kazati znake in povrh tega jih uporabljajo različno število. Nekateri usvojijo samo tri, drugi cel nabor,« je razlagala inštruktorica.
Opomnila je, da otroka ne smemo popravljati, kadar si kakšen znak sam izmisli, temveč naj ga uporabljamo tudi sami. »Kako pa otrok v poznejši fazi naredi preskok z znakov na besede?« je zanimalo mamico 8-mesečne Leni Tanjo Okorn Virant. »Zelo hitro. Ko začnejo govoriti, znaki počasi ugasnejo,« je odgovorila Andreja, medtem pa po abecedi kazala znake za različne besede in pomene od »boleti«, »bati se« in »oprostiti« do »krekerja«, »kenguruja« in »ventilatorja«. Mame so bile nad slišanim zelo navdušene. Tanja Okorn Virant je pritrdila, da bo znakovni jezik uporabljala, a ga bo kombinirala s tistim, kar njena Leni že sama kaže. »Moji prijateljici, ki mi je povedala za baby signs, so znaki omogočili lažje sporazumevanje s hčerko, zelo koristni pa so se izkazali, kadar je malčico kaj bolelo ali ko je bila v stiski. Vse to je namreč znala pokazati, tako da je takoj vedela, kaj jo muči,« je povedala sogovornica.
Baby signs je v Slovenijo uvedla Saša Žepič, ki se je z znakovnim jezikom srečala med svojo drugo nosečnostjo, ko so jo obiskali prijatelji iz Avstrije. Prijateljičina hčerka Nina je s kretnjami rok povedala, da bi rada mleko in nato še jabolko, kar jo je tako navdušilo, da je začela brskati za literaturo, naposled pa stopila v stik s pristojnimi pri Baby Signs® in tako je leta 2010 na trg odposlala slovenski prevod.
V Vodiču za starše je prebrati mnoge zanimivosti, ki sta jih razkrili psihologinji, raziskovalki in profesorici dr. Linda Acredolo in dr. Susan Goodwyn, avtorici tega znakovnega jezika, ki se naslanja na ameriški znakovni jezik za gluhe (American Sign Language). Na (raziskovalno) pot k temu jeziku je dr. Lindo Acredolo napeljala njena malčica Kate leta 1982. Vsa nasmejana ji je s prstom pokazala na grm z vrtnicami in naredila gesto vohanja. Stopili sta na drugo stran vrta in poduhali vrtnice, Kate pa je rože pozneje prepoznala tudi na tapetah, prtu, knjigah in svoji pižami – in vsako pospremila z glasnim vohanjem.
Manj joka in frustracij
Prav dr. Linda Acredolo in dr. Susan Goodwyn sta bili pionirki med psihologi, ki so v 80. letih prejšnjega stoletja začeli ugotavljati, da se dojenčki in malčki zmorejo z znaki sporazumevati prej kot z besedami, zapisom v gradivu pritrjuje tudi slovenska psihologinja Ajda Pfifer, ki se v svoji doktorski raziskavi na katedri za razvojno psihologijo ljubljanske filozofske fakultete ukvarja z razvojem jezika pri gluhih otrocih. Tudi po njenih besedah raziskave dokazujejo, da dojenčki in malčki, ki uporabljajo znakovni jezik, manj jočejo in so manj frustrirani, saj lahko hitreje sporočajo svoje potrebe ter imajo pozneje večji besedni zaklad, hitreje tvorijo kompleksnejše stavke (v govorjenem jeziku) in nasploh hitreje spregovorijo. »Leta 2009 sta psihologinji dr. Linda Acredolo in dr. Susan Goodwyn izvedli eno najbolj fascinantnih raziskav. Slišeče dojenčke sta razdelili v dve po starosti, spolu, socialno-ekonomskem statusu družine in izobrazbi staršev izenačeni skupini, pri čemer so starši dojenčkov v prvi skupini v komunikaciji z njimi uporabljali znake, z dojenčki v drugi pa ne. Nato so jih pri dveh letih starosti prvič testirali s testi jezikovne kompetentnosti. Prva skupina, ki je uporabljala znake, je kazala za 3–4 mesece razvojno višje rezultate kot druga skupina, pri treh letih pa razvojno že za eno leto višje rezultate. Pri 8. letih so otroke testirali s testom inteligentnosti WISC III in prišli do izrednih ugotovitev. Prva skupina otrok je na testu inteligentnosti v povprečju dosegla 8 točk IQ več (povprečen IQ je 100 točk) kot druga skupina, ki se ni sporazumevala z znaki,« razkriva Ajda Pfifer, ki je tudi v aktualnih znanstvenih člankih zasledila, da je baby signs med slišečimi starši s slišečimi dojenčki oziroma malčki pravi bum.
Toliko jih je kot govorjenih
Povsem nasprotno pa je na žalost pri slišečih starših, ki se jim rodi gluh otrok. Ker še zmeraj obstaja visoka mera bojazni pred stigmatizacijo otroka, znakovnega jezika ne uporabljajo, zaradi česar se gluhemu otroku povzroča velika škoda. Za razvoj jezika in mišljenja gluhih otrok je izrednega pomena, da imajo dostop do znakovnega jezika že od rojstva, saj je kakovostno jezikovno okolje za vsakega otroka ključ do uspeha, opominja Ajda Pfifer.
Znakovnih jezikov je na svetu vsaj toliko kot govorjenih ter so tako kot govorjeni živi in se spreminjajo s časom. Tudi znaki iz slovenskega paketa baby signs so del slovenskega znakovnega jezika. »Naj poudarim, da za razvoj dojenčka oziroma malčka ni pomembno, katerih znakov ga učimo. Lahko bi si izmislili svoje. Gre le za to, da otrok pripisuje določenemu znaku točno določen pomen in da smo pri uporabi dosledni. Če je naš znak za »biti lačen« kroženje po trebuščku, ki ni znak iz slovenskega znakovnega jezika, je treba vedno, kadar otroka sprašujemo, če je lačen, uporabljati ta znak, čeprav ga sam še nekaj časa ne bo uporabljal. Kadar pa vidimo, da otrok kaže ta znak, ga moramo zmeraj vprašati, če je lačen in mu ponuditi hrano, da bo lahko vzpostavil povezavo med znakom (simbolom) in njegovim pomenom,« pojasnjuje sogovornica.
V domovini baby signs ZDA, kjer so opravili tudi največ raziskav, znakov pri komuniciranju z dojenčki in malčki ne uporabljajo le starši, temveč tudi vzgojiteljice v vrtcih. S tem znakovnim jezikom pa so podrobneje seznanjeni tudi v dveh slovenskih javnih vrtcih; baby signs že dve leti uporabljajo v Vrtcu Slovenska Bistrica, nameravajo pa ga tudi v Vrtcu Slovenske Konjice, nad čimer je navdušena psihologinja Ajda Pfifer, zagovornica uporabe znakovnega jezika.
Kot pravi vzgojiteljica Mojca Pešak iz Vrtca Slovenska Bistrica so ji znaki v službi v veliko pomoč. »Ko imaš skupino 14 otrok, ki ne znajo govoriti, je mnogo lažje, če ti vsaj pokažejo, da želijo jesti, spati ali se pocrkljati. Poleg tega si zaradi znanja in vedenja o znakovni govorici bolj dojemljiv za vse, kar ti malčki želijo tako ali drugače pokazati,« je koristi naštela sogovornica, ki se je z baby signs srečala na porodniškem dopustu in ga preizkusila pri svojem tretjem otroku, kar je bilo v prvi vrsti zelo zabavno. Kako pa na to gledajo starši? Ali znakovni jezik potem uporabljajo tudi doma? »Nihče od staršev ne oporeka. Drugače pa je tako, da nekateri tako komunicirajo tudi doma, drugi ne,« je povedala.
Na izobraževanju v minulem šolskem letu se je z baby signs seznanilo tudi več kot 30 strokovnih delavk 1. starostne skupine ter kombiniranih oddelkov prvega in drugega starostnega obdobja iz vseh enot Vrtca Slovenske Konjice. »Program sem odkrila, ko sem po spletu brskala za novostmi s strokovnega področja. Trenutno pripravljamo letne načrte, potem bomo videli, kakšen bo interes vzgojiteljic, saj morajo v to najprej same verjeti, poleg tega to prinaša tudi veliko dodatnega dela. Znakovni jezik pa bo v pomoč vzgojiteljicam zlasti pri delu z gluhimi otroki,« je še povedala ravnateljica Danijela Šuc, še ena tistih, ki v verjamejo v pozitvne učinke uporabe baby signs.
