Tiskane izdaje
Bazilika je ena izmed tistih začimbnic, ki so ji že v najbolj oddaljeni zgodovini priznavali, da je veliko več kot le snov. Indijci pravijo, da je prežeta z božanskim bistvom. Zato na sodiščih z njo v rokah prisegajo da bodo govorili resnico.
Ste se kdaj vprašali, v čem je razlika med Cerkvijo svetega Petra in Baziliko svetega Petra? Zakaj so najbolj pomembne sakralne objekte sploh imenovali »bazilike«? Kaj imata skupnega skromna začimbnica ter največje katedrale in cerkve našega časa? Kdo je dobil ime po kom?
Da ne gre za slučajno podobnost, priča tudi veliko antičnih zapisov, ki začimbnico baziliko opisujejo kot kraljevo zelišče, starogrška beseda »basileus« namreč pomeni kralj. Indijci so to rastlino posvetili najvišjim bogovom Višni in Krišni. Indijci imajo celo sveto baziliko - tulsi (Ocimum sanctum), do katere se tudi obnašajo kot do svete rastline. Pravijo, da je prežeta z božanskim bistvom, zato na sodiščih z njo v rokah prisegajo, da bodo govorili resnico. Po legendi je po Kristovem ustajenju zrasla okrog njgovega groba, zato jo v grški ortodoksni cerkvi še vedno uporabljajo za pripravo blagoslovljene vode.
Kaj je bazilika?
Kot da bi vam sama hotela povedati, da je bistvo očem skrito, se pojavlja v neštetih oblikah (danes je znanih čez 60 različnih vrst bazilike, ki jo gojijo). Zato baziliko ni vedno lahko spoznati na osnovi njenega videza, toliko bolj prepoznaven pa je njen značilen vonj, ki ga je težko zgrešiti.
Gojenje bazilike na zahteva posebnega napora, potrebuje le vlago in toploto, lahko jo celo gojimo kot okrasno rastlino na okenski polici in brez gnojenja. Kot da nam bi že s svojo rastjo sporočala, da bistvo ni v denarju in posebnih naporih.
Bazilike po botaničnih značilnostih delimo v dve skupini: na indijske in azijske vrste na eni ter na evropsko-mediteranske vrste bazilike na drugi strani.
Domače vrste so običajna bazilika, grška grmičasta bazilika z majhnimi lističi, ki imajo nenavadno močno aromo ter bazilika z velikimi, solatnimi listi iz Južne Italije, ki jo prepoznamo po velikih, rahlo nagubanih lističih. Cimetova bazilika izhaja iz Mehike, tista, ki po videzu spominja na poprovo meto - african blue -, pa iz Afrike.
Vedno bolj priljubljene postajajo tudi azijske sorte, na primer tajska bazilika, janeževa bazilika, limonina bazilika in druge. Vse azijske sorte zaradi drugačne sestave dišavnih snovi precej bolj dišijo po janežu ali celo po kafri. Te vrste komajda vsebujejo linalol.
Kaj je v baziliki?
Za razliko od drugih začimb ima veliko manj eteričnih olj, le 0,5 odstotka. Odvisno od vrste ima poglavitno vlogo od šest do sedem različnih sestavin cineol, linalol, citral, timol, metilkavikol (estragol), evgenol in metilcinamat, v nekaterih sortah pa še kafra.
Odvisno od posameznih kombinacij eteričnih olj, ki jih pogojujejo podnebje, rastišče, vremenske razmere in vrsta, njen vonj spominja na janež, cimet, meto, limonino lupinico, piment ali klinčke. Njen okus je rahlo sladkast in pikanten obenem.
Razen navedenih eteričnih olj vsebuje bazilika tudi obilo mineralnih snovi, ki v telesu učinkujejo bazično (kalij, kalcij, magnezij, železo), in elementov v sledeh (cink, fosfor). Gre za zelo dragocene rudnine, ki jih danes pogosto primanjkuje, kar je razlog več, da začnemo o baziliki razmišljati tudi kot o dragoceni dopolnilni zelenjavi.
Uporaba v kulinariki
Največ arome se nahaja v lističih, ki jih osmukamo tik pred uporabo. V jed jo dodajamo šele proti koncu kuhanja, da se ne izgubi njena aroma, saj nobena sorta bazilike ne prenaša vročine.
V solati ...
Sveže in mlade liste bazilike ročno potrgamo in jih dodamo med sveže solate. Odlično se ujame s paradižnikom, kumarami, z zeleno solato, naribanim korenčkom, s skuhanim stročjim fižolom ali cvetačo.
V čajih ...
S poparkom ščepca listov boste pregnali žalostno razpoloženje, spodbudili prebavo in odpravili vetrove. Ker dokazano vsebuje veliko antioksidantov, je to že dragoceno prehransko dopolnilo, ki ga lahko uporabljate namesto priljubljenih antioksidantov, ki se danes prodajajo v različnih oblikah.
Ob kuhani zelenjavi ...
Odlično se poda h kuhanemu krompirju, grahu, k špinači, stročjemu fižolu, vsem vrstam fižola, jajčevcu in paradižniku.
V namazih ...
Drobno narezana ali zmleta bazilika je čarobna v kombinaciji s skuto, v jogurtu, ob gobah, v paštetah ...
Kot osvežilni preliv za solato ...
V jogurtno osnovo zmešajte baziliko, krebuljico, peteršilj, limonino meliso in meto. Namesto jogurta lahko uporabite tudi zgolj mešanico kisa in olja.
Ob sadnih solatah ...
Poskusite ananas z baziliko ali mango z baziliko. Presenečeni boste, kako dobro gresta skupaj. Pa še raven sladkorja se ne bo dvignila tako hitro, kot bi se sicer po zaužitju teh sladkih sadežev.
V rižotah ...
Preizkusite rižoto z baziliko, naribano limonino lupinico, s česnom in z ghee maslom (kot maščobo lahko dodate tudi navadno surovo maslo ali zreli avokado, žlico arašidovega masla, ali kakšno naravno margarino.) Izredno okusno.
Ob mesu in ribi ...
Dejansko olajša prebavo vseh masnih jedi, zato je dragocen tudi ob vseh oblikah pečenega mesa in ribe. V ta namen je baziliko najbolje kombinirati z rožmarinom in žajbljem.
Dobro se ujame ...
s česnom, kaprami, koriandrom, z rožmarinom, drobnjakom, meto, origanom ali majaronom (enim izmed teh dveh, ne pa z obema hkrati), s timijanom, peteršiljem, citronsko meliso.
Holistična močBazilika je res ena izmed začimbnic, za katere obstaja zajeten »dosje« opisov njenih holističnih moči. Tako jo grški zdravnik Dioskurid, ki je v 1. stoletju napisal najpomembnejše farmacevtsko delo antike, opisuje kot rastlino, ki očiščujoče deluje na glavo.
Posebna kompozicija dišav telo poživlja, spodbuja koncentracijo in pomaga pri umskih obremenitvah in izčrpanosti. V srednjem veku je veljala kot sredstvo proti melanholiji in depresiji, obenem pa tudi kot zaščita pred zlimi duhovi.
