Tiskane izdaje
Zgodovina uporabe česna ...
Česen je, podobno kot sol, skoraj povsod po svetu univerzalna začimba, v svoji tisočletni zgodovini pa je doživljal vzpone in padce. Neko obdobje so ga ljudje jemali kot božji dar, nato spet prezirali zaradi njegovega vonja, pa ga spet častili kot zdravilo za vse ali z njim preganjali vampirje. Danes si težko predstavljamo dobro kuhinjo brez česna. Ne le, ker je izvrstna začimba, temveč ker je tudi zelo zdravilen.
Prvi česen izvira iz osrednje Azije. Od tam se je razširil na Orient, v Indijo in na Kitajsko, kjer je imel že v predzgodovinskem času kultni pomen, a je bil zaradi intezivnega vonja prepovedan za čaščenje bogov. Zato pa so ga toliko bolj častili v starem Egiptu, kjer so z njim krasili celo nosne votline umrlih kraljev.
Zaradi močnega vonja se je okrog česna spletlo veliko mitov - med drugim je najbolj znan ta, da česen varuje pred vampirji. In te niso izvite iz trte.
Vonj česna ima zagotovo zelo posebno valovanje, ki »iztiri« veliko patogenih organizmov. Celo takšne, ki so razvili odpornost na vse znane antibiotike. Kitajska medicina energijo česna opisuje kot toplo, njegovo delovanje pa je takšno, da odpravlja vlago in krepi vitalno energijo. Česen torej v sebi nosi esenco toplega, sončnega, suhega - zato od njega »beži« vse, kar ljubi vlago, zatohlost, temo ...
Z globalizacijo in s težavami, ki jih imajo mnogi gojitelji s česnom na naših tleh, se je znova okrepil vpliv Kitajske v svetovni trgovini s česnom, ki ima danes v svojih rokah skoraj 80 odstotkov svetovne proizvodnje česna. Njegova cena na svetovnem trgu pa v zadnjih letih raste hitreje kot cena zlata. Na žalost je to česen sumljive kakovosti. Česen je na seznamu rastlin, ki jih radioaktivno obsevajo, da bi preprečili glivice, plesni in kaljenje. Pošiljke, ki niso obsevane, pa so »impregnirane« v kemičnih kopelih, ki dosežejo enak učinek.
Kaj je česen?
Skupaj s čebulo, šalotko, porom, drobnjakom in čemažem sodi v družino lilijevk. Pri nas poznamo več vrst česna, od mladega spomladanskega česna z nežno belimi, mlečnimi stroki, pa vse do zrelejših sort, ki imajo bodisi belo, roza bodisi nežno vijolično barvo lupinice. Zreli česen je bolj zdravilen od mladega, saj je v njem koncentracija učinkovin toliko večja.
Zdravilni učinki česna
Za značilno česnovo aromo poskrbijo raznolike žveplove spojine, najpomembnejša med njimi je aliin, ki se spremeni v alicin, ko se celice česna poškodujejo in pride aliin v stik z zrakom. Zato česen ne diši, dokler ga ne stremo ali razrežemo. Ker ta reakcija, v kateri iz pasivne snovi aliina nastaja vrsta zdravilnih učinkovin, zahteva nekaj časa, poznavalci priporočajo, da pustimo narezani česen stati na zraku nekaj minut, preden ga damo v toplo jed, v krop ali na olje, saj bo toplota ustavila blagodejne encimske reakcije in tako zmanjšala zdravilnost česna.
Malo ljudi ve, da je pri česnu pomemben še drugi del »aktivacije«, ki ga mora narediti naša črevesna flora. Šele ko alicin doživi mlečno-kislinsko obdelavo, postane pravi naravni antibiotik. Torej je česen v veliko pomoč predvsem ljudem, ki imajo zdravo črevesno floro. Če pa ste že v začaranem krogu jemanja antibiotikov, ki so vam poškodovali črevesno floro, bo njegovo učinkovanje v vašem telesu veliko preveč oteženo.
Česen vsebuje tudi veliko mineralnih snovi, na primer železo, kalcij, selen, fosfor, in številne vitamine, med drugim tudi vitamine A, E in C.
Neprijeten vonj česna lahko prekrijemo z žvečenjem peteršilja ali krebuljice, z uživanjem nastrganega jabolka, pomešanega s precej medu, ali z grizljanjem kavnih semen.
Zaradi njegovih bioaktivnih snovi upravičeno poimenovali tudi domača lekarna. Zniževal naj bi krvni pritisk in holesterol, preprečeval degenerativne spremembe na ožilju in strjevanje krvi. Podpira delovanje rdečih krvničk.
Česen spodbuja delovanje želodca, črevesja in žolča. Ob tem uravnava še delovanje črevesne flore, saj zavira hitro razmnoževanje neželenih bakterij. Zmanjšuje gnilobne in strupene snovi v črevesju ter ga razkužuje.
Znižuje raven sladkorja, zato se priporoča tudi diabetikom.
Svež sok pomaga pri bronhitisu in celo tuberkulozi. Uničuje bakterije in viruse, zato učinkovito pomaga pri prehladih. V ta namen je najbolje uživati česnov sok ali česnovo tinkturo. Enaki pripravki so v pomoč tudi pri aknah in vnetjih na koži, dokler je koža nepoškodovana. Nikakor pa česna ne nanašamo na odprte rane.
V kitajski kulinariki dajo česen za kratek čas na olje, da se to navzame njegove arome. Temu pravijo impregniranje olja. Nato vzamejo stroke česna iz ponve in jed pripravljajo naprej.
Za največ učinkovin in najmočnejšo aromo je najbolje zaužiti sveže strti česen. Takšen je pekoč in ima močen vonj, vendar tudi najbolj deluje.
Če želite vonj, okus in aromo česna omiliti, ga dodajajte proti koncu priprave jedi. Takšen česen bo veliko bolj blag in večji del pekočega okusa se bo spreobrnil v sladkega. Če bi česen dodali prezgodaj, tvegamo, da nam bo pogrenil jed.
Ingver omili njegov močen vonj, pozitivne lastnosti obeh začimb pa se v kombinaciji še bolj okrepijo.
