Česa niste vedeli o začimbah: cimet

Zgodovina uporabe cimeta ...

Mnogi trdijo, da je cimet eden izmed prvih izdelkov, s katerimi se je trgovalo v človeški zgodovini. Zagotovo pa je bil ena izmed prvih začimb, ki je s trgovskimi karavanami in z ladjevjem povezovala svet. O tem priča tudi ime najstarejše nam znane trgovske poti, ki so jo imenovali »Cimetova pot«. Vse kulture, ki jih poznamo iz zadnjih 6.000 let, so uporabljale cimet: od kitajske, sumerske, egipčanske, feničanske, perzijske, grške in na koncu tudi evropske kulture, kot jo poznamo danes.

Danes začimba, ki jo prepogosto povežemo zgolj z jabolčnim zavitkom, kuhanim vinom in časom okoli božiča, je  bil nekoč rezerviran le za bogove in rituale, povezane z njimi. Z njim so mazilili kralje, faraone in najvišje svečenike. Navadni smrtniki še pomislili niso, da bi ga uživali.

V 15. stoletju je bil tako dragocen, da so na arabskih trgih zanj menjali evnuhe in ženske sužnje. Danes verjetno nihče ne bi pomislil, da bi kot poročno darilo podaril kilogram cimeta, le nekaj stoletij nazaj pa je bilo to primerno za najbolj razkošne poroke, celo za obdarovanje kraljev.

Šele v 18. stoletju, kar je v dolgi zgodovini »skoraj včeraj«, je postal cimet dostopen množicam.

Pravi cimet in kitajski cimet

Obstaja več različnih vrst cimeta, razlike med njimi pa niso majhne. V kuhinji se od nekdaj uporabljata pravi, t.i. cejlonski cimet, ali kitajski oziroma kassia cimet. Kassia je bližnji sorodnik pravega cimeta, ki ima bolj intenzivno in ostro aromo, vendar pa ni tako okusen in je cenejši. Na večini trgovskih polic bomo našli ravno slednjega.

Cimet je tropsko drevo iz družine lovorovk, ki zrase od 8 do 12 metrov visoko, vendar ga na plantažah gojijo večinoma kot monokulturo v obliki grmov, ki ne presežejo dveh metrov. Kar poznamo kot začimbo in zdravilo, o katerem govorijo tradicionalne medicine, je v resnici podskorja, ki jo lupijo v rednih časovnih presledkih z leto do dve leti starih poganjkov. To nato 24 ur fermentira, nato z njega postrgajo zunanjo plast in olupijo notranjo. Skorjo nato izmenično zlagajo drugo na drugo in posušijo. Iz teh plasti nato zvijejo paličice, kot jih poznamo pri nas.

Zaradi množične proizvodnje in povpraševanja na globalnem trgu je odstotek cimeta, ki je pridelen po normalni in ekološki poti zelo majhen. Takšno ljupljenje skorje je namreč primerno nekajkrat na leto, v vmesnem času, pa si mora cimetovec opomoči.

Cimet za množično rabo se pridobiva veliko bolj neusmiljeno. Drevesa lupijo oziroma veje režejo prepogosto, zato se njihovo zdravje slabša, v njih se naselijo številni zajedavci. Takrat si pridelovalci pomagajo s sodobno kemijo, predvsem s fungicidi in insekticidi, ki naj bi drevesa zavarovali pred škodljivci. V prahu, ki ga kupujemo, konča torej tudi veliko ostankov pesticidov, za katere vemo, da večinoma povzročajo raka.

Najboljše kakovosti so tanke paličice, ki so zvite iz obeh strani in so večkrat navite. Tak cimet je aromatičen, toplega in prijetno sladkega okusa. Enakega vonja je tudi cejlonski cimet v prahu.

Kassia cimet je skorja drugega drevesa. Je veliko bolj groba, debelejša in trda. Tudi njo zvijajo, vendar jo lahko prepoznamo po tem, da so palčke veliko temnejše in kosi veliko bolj debeli. Skoraj vse, kar kupite kot industrijsko predelano hrano, je začinjeno s kassia cimetom.

Nekateri pravijo, da za cimet ne moremo več z gotovostjo trditi, ali gre za cejlonski ali kassia cimet, ko je zmlet. V zadnjem času je aromo in vonj cimeta možno dočarati tudi z umetnimi aromami, izdelanimi v laboratorijih.

Kaj je v cimetu?

V pravem, cejlonskem cimetu se skriva čarobna aroma, ki spominja na plemeniti les, lovor in klinčke. Če smo dovolj senzibilni, lahko v njem začutimo tudi pridih vanilje in pomarančne lupinice.

Znanstveni pogled na njegovo sestavo je manj poetičen. Ker je cimet zelo raziskan in opisan tudi v farmakopeji, so tudi njegovo sestavo zelo natančno proučili. Cimet vsebuje 4 % eteričnega olja, med katerimi ima največji delež (60-75 %) cinamaldehid, sledijo benzaldehid in kuminaldehid, fenoli, med katerimi je najbolj pomemben evgenol (4-10 %), metilevgenol, pinen, felandren, cimem in kariofilen, evgenol acetat, cinnamil acetat ter benzil benzonat in linalol.

Tisto, kar naše nosnice zavonjajo pri cimetu, je evgenol. Ista vonjava je značilna tudi za klinčke. V kitajskem kassia cimetu ni evgenola, vsebuje pa večji delež cimetovega aldehida in čreslovin, ki so »zaslužne« za bolj grenek okus. Cimet vsebuje dišavo kumarin, ki v majhnih količinah ni sporna, če pa je zaužijemo preveč, lahko povzroči glavobol in vrtoglavico. Kassia cimet vsebuje več kumarina od sorte cejlon, vendar v obeh po količinah ne predstavlja tveganja za naše zdravje.

Kako deluje cimet ...

 ... ko nas zebe

Tradicionalna kitajska medicina izrazito poudarja njegov pomen pri občutljivosti na mraz in proti prehladom. V ayurvedski medicini ga zelo cenijo, saj krepi imunsko odpornost.

Cimet poživlja periferni krvni obtok. Primeren je za vse, ki jih rado zebe v noge in roke, še posebej za ljudi, ki imajo nižjo povprečno telesno temperaturo.

Pomaga tudi pri boleči menstruaciji, vmesnih krvavitvah in prešibkem mesečnem perilu.

 ... za boljšo prebavo

V ljudski medicini se cimetova skorja uporablja pri povišani vrednosti holesterola, olajša prebavo maščob, spodbuja prebavo, zavira vnetja in sprošča krče. Eterično olje v cimetovi skorji spodbuja ustvarjanje želodčnih sokov. Ker neposredno zavira patogene organizme, ki bi si radi prilastili naša prebavila, je cimet tudi odlično sredstvo proti driski, ki jo lahko sprožijo kvasovke, rota virusi ali drugi patogeni organizmi. Iz istega razloga je učinkovit tudi pri bruhanju, slabosti in vnetju želodčno-črevesne sluznice.

 ... pri diabetesu

Diabetes očitno ni bil pogosta težava ljudi, ki so živeli v skladu z naravo. Šele s pojavom industrijsko predelane hrane se začenja razmah diabetesa, ki smo mu priča danes. Zato v starih zapisih ljudske medicine cimeta ne omenjajo pogosto v povezavi s to boleznijo. Danes pa vemo, da je tudi to eno izmed pomembnih področij delovanja cimeta, o čemer boste več prebrali v nadaljevanju.

... pri glivicah

Učinkovine, ki so v cimetu, so močen antimikotik. Z njimi lahko zagrenite življenje nadležni kandidi. Ob redni uporabi je cimet dobrodošli čistilec nepridipravov v črevesju. Pri težavah z razbohoteno kandido pa so na voljo pripravki z večjimi koncentracijami učinkovin.

 ... pri vnetjih

V aromaterapiji velja olje skorje cejlonskega cimeta kot najmočnejše antibakterijsko učinkujoče olje. Pri gripi in bronhitisu deluje celo protivirusno. Uporablja se tudi pri vnetju obnosne votline, pri otečeni nosni sluznici, nosnih polipih, otopelih čutilih za sluh, vonj in okus ter za čiščenje sokov v območju glave. V teh primerih je najbolj učinkovita inhalacija eteričnega olja, vendar pa imajo tudi čajne mešanice, v katere dodamo cimet, svojo moč, ki jo velja izkoristiti.

... pri revmi, artritisu in depresiji

Morda se sprašujete, zakaj smo te tri indikacije dali skupaj. Odgovor je preprost - vse tri v celostnem razumevanju človeka pomenijo primanjkljaj svetlobe in toplote - prav tega pa ima cimet obilo.

 ... pri spolnih težavah ...

Cimet je v narodnem izročilu vedno veljal za afrodiziak. To v zadnjem času potrjujejo tudi poskusi na miših, ki so pokazali, da uživanje cimeta izboljšuje številčnost in gibljivost spermatozoidov.