Tiskane izdaje
Zanimivo je tudi to, da je tempelj v Delfih posvečen bogu Apolonu. Strehe templja so bile v celoti prekrite z lovorjevimi listi, svečenice pa so jih žvečile, da so se lažje povezale z bogovi. Današnji znanstveniki pravijo, da jih je v trans popeljalo to, da so lovorjevi listi v večjih količinah blago narkotični.
Lovor so priporočali vsi antični zdravniki. Plinij starejši ga je priporočal predvsem za blaženje revmatičnih bolezni in za odganjanje mrčesa. Dioskorid ga je predpisoval predvsem za težave s prebavo. Galen pa je z njim zdravil težave z jetri in splošno oslabelost telesa.
Kaj je v lovorju?
V njegovem eteričnem olju so med drugim cineol, ki je značilen za evkaliptus, evgenol, ki je tudi v klinčkih in cimetu, linalol, ki je tudi v kardamomu, ter geraniol. Skupaj vse navedeno tvori zelo prepoznavno in edinstveno aromo, ki je ne moremo zamenjati z nobeno drugo začimbo.
Lovor je mnogostranska začimba. Lovorjevo eterično olje vsebuje številne dobrodejne učinkovine, ki sproščajo telo in duha. Čreslovine spodbujajo prebavo in dvigujejo apetit. Linalol in cineol podpirata delovanje presnove možganov in pomagata pri motnjah koncentracije. Cineol pomaga tudi pri preobremenjenosti. Lovor je zato prava začimba za vse, ki imajo zahtevno intelektualno delo.
Posušeni in zmleti lovorjevi lističi in njegovi plodovi, pomešani z medom, odpravljajo starostne pege. Lovorjevo olje kot dodatek zeliščnim kremam zavira vnetja in čisti kožo.
Kaj pravi sodobna znanost?
Raziskave so pokazale, da lovor zmanjšuje resorbcijo sladkorja in alkohola v kri. Znanost je potrdila, da imajo eterična olja, vsebovana v lovorju, močne antimikrobne lastnosti. Delujejo proti glivicam, virusom in bakterijam. Zaradi tega razloga je res na mestu, da lovorju zaupamo, da nam prečisti hrano, preden jo zaužijemo.
Uporaba v kulinariki
Pri lovorju je težko narediti napako, saj je to začimba, ki se prileže skoraj vsem jedem. Je ena izmed redkih začimb, ki je bolj priporočljiva posušena kot sveža.
Da bi lovor res prepojil hrano s svojimi sestavinami, je dobro, da se nekaj časa kuha z drugimi sestavinami. Lovor srečujemo povsod, kjer je treba preprečiti napenjanje in olajšati prebavo hrane. Je pogost spremljevalec juh in ragujev, mesa, omak in jedi, ki jih kuhamo dalj časa, na primer rdečega zelja, kislega zelja, enolončnice z lečo.
Uporaba lovorja pri sladkih jedeh je pri nas manj razširjena, vendar zelo smotrna. Poskusite lovor dodati v mleko, v katerem kuhate mlečni riž ali delate jajčne kreme. Ker zmanjšuje resorbcijo sladkorja, je koristen tudi v jedeh, za katere vemo, da hitro dvigajo sladkor (krompir, korenček, pesa itd.).
Lovor je nepogrešljiv pri aromatiziranju in varovanju shranjenih živil. Če ga damo ob suhe fige, bo njihov okus veliko bolj plemenit, pa še črvi jih ne bodo napadali. Če jih damo v posodo, v kateri hranimo riž, bomo presenečeni, kako lepo ga bo lovor aromatiziral. Enako velja za liste lovorja, položene v moko. Preizkusite in se prepričajte sami.
