Tiskane izdaje
Čokolada še vedno velja za sladki greh, čeprav so znanstvena spoznanja pokazala, da vsebuje veliko koristnih snovi. Predvsem zaradi vsebnosti kakava je pravzaprav čudežno živilo, ki varuje srce in ožilje, obenem pa pomiri in osreči. A se je v poplavi novih superživil to dejstvo kar izgubilo, opozarjajo prehranski strokovnjaki.
Okoli redko katerega živila se širi toliko nasprotujočih si trditev kot o čokoladi, a težko bi našli koga, ki je ne mara. Obtoževali so jo, da povzroča karies, akne, odvisnost, povečuje raven škodljivega holesterola in da redi.
Danes vemo, da povzroča debelost prav toliko kot druga hrana, če jo uživamo v pretiranih količinah, in da v resnici vsebuje snovi, ki zavirajo karies, in da stearinska kislina v kakavovem maslu ne dviga ravni holesterola.
Mit o čudežnih lastnostih se kakava drži že od začetka uporabe, ki sega daleč preteklost, v čase majevske civilizacije.
Začelo se je z grenko vodo s čilijem
Približno tisoč petsto let pred našim štetjem na drugi strani velike luže začeli variti hladen napitek iz kakava, vanilije, čilija in vode, poimenovan xocoatl oziroma xocolat (grenka voda). Pripisovali so mu naravnost božanske lastnosti in zrna kakavovca so bila tako dragocena, da so bila tudi plačilno sredstvo. Španski osvajalci so kakavovec prinesli v Evropo po 15. stoletju. Pijača, ki ni več vsebovala čilija, temveč cimet in sladkor, je veljala za afrodiziak, zaradi uvoženih sestavin so si jo lahko privoščili le najvišji sloji.
Leta 1828 je nizozemski kemik Conrad van Houten uspešno izločil kakavovo maslo iz kakavovega zrna. Šele leta 1847 je Anglež Joseph Fry razvil postopek, po katerem je kakavov prah pomešal s sladkorjem in kakavovim maslom, kar je omogočilo izdelavo čokolade v tablicah. Švicar Daniel Peter je leta 1875 izdelal prvo mlečno čokolado, njegov rojak Rudolf Lindt pa je nekaj let kasneje odkril, kako narediti maso, ki se topi v ustih.
Od takrat vela za neustavljivo privlačno in še danes je največ pojedo v Švici (dobrih 12 kilogramov na prebivalca na leto), z 11,6 kilograma jim sledijo Nemci in prebivalci Velike Britanije z 9,7 kilogrami (po podatkih za leto 2010 oziroma 2011.
Vendno kraljica med sladkarijami
Dr. Peter Kapš, avtor knjige Čokolada kot hrana in zdravilo, jo imenuje kraljica med sladkarijami. »Njen čarobnost je v tem, da sprevidi najbolj skrite posameznikove želje in jih poteši z ravno pravšnjo mero slaščice, da se navkljub zavoram prepustijo njenim skušnjavam. Čokolada je več kot hrana, je razvada. Ker vsebuje maščobe in sladkor, ustvarja občutek sitosti; železo in druge snovi v njej pa pomagajo k boljši preskrbi možganov s kisikom, kar povečuje budnost in aktivnost celotnega organizma,« je zapisal pred skoraj desetletjem. Danes vemo, da so dobri učinki znanstveno potrjeni.
Marija Merljak, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, strokovnjakinja za prehrano, poudarja, da je razlogov za pogosto uživanje zmernih količin čokolade - občasno pa tudi večjih - precej. Prvič je ta temna zapeljivka zdrava zato, ker kakav, ki je njena glavna sestavina, vsebuje kakovostne antioksidante iz vrst flavonoidov. Pomembne so predvsem snovi, ki preprečujejo lepljenje krvnih ploščic in jih tudi raztapljajo. Zato delujejo kot zdravila za redčenje krvi.
Drugič, preprečuje tvorbo škodljivega holesterola LDL. Vsebuje tudi snovi, ki nam pomagajo pri tvorbi dopamina, hormona dobrega počutja, in triptofana, ki pomaga pri tvorbi serotonina, hormona sreče. »Ko si srečen, lažje delaš in ustvarjaš, zato si jo ob pestri, uravnoteženi prehrani mirne duše privoščite, občasno tudi več,« pravi Merljakova.
Koktajl pomembnih snovi
Poleg tega ima čokolada magnezij, ki ga v današnjih stresnih časih primanjkuje malodane vsem, je še povedala sogovornica, ki smo jo pred nedavnim srečali na dogodku, posvečenem predstavitvi domačih proizvajalcev čokoladnih izdelkov.
»Če nam manjka magnezija, nimamo le manj energije, temveč nam začne pešati tudi srce. Krči v nogah so torej resno opozorilo. Magnezij vpliva tudi na tvorbo mitohondrijev v celicah, ki so odgovorni za presnove procese. Torej hitreje in bolje kurimo hrano,« je poudarila sogovornica.
Ali višji odstotek kakava res prinese več zdravja, kot velja zadnja leta, vprašamo sogovornico. »Po eni strani to drži, vendar ima mlečna čokolada s 40 odstotki kakava tudi svoje prednosti, saj zaradi mlečnega prahu vsebuje veliko kalcija. Ta pa je v skupaj z magnezijem izjemno zdrava kombinacija,« je dejala. Čim bolj črna čokolada po njenem pretirano propagirajo, medtem ko to čokolado z različnimi dodatki po krivici podcenjujejo.
Lešniki, mandeljni, rožiči, suho sadje, semena, čili, sol in drugi dodatki samo še obogatijo zdravi koktajl sestavin. Kajti zdravilne snovi delujejo v kombinaciji z minerali in vitamini. Tako dobimo kombinacijo hranil, ki se medsebojno dopolnjujejo in podpirajo izkoristek vsake posebej. Nove kombinacije, ki danes nastajajo, so zato odlične, meni. In po kateri naj posežemo?
Občasno pogumno po celi tablici
Prisluhniti moramo svojemu telesu, saj zna pokazati, kaj mu manjka. Nenadna želja po določeni hrani običajno pomeni, da jo res potrebujemo. Za ljudi, jim manjka energije, priporoča čokolado v kombinaciji s figami, denimo. Za moške je odlična kombinacija z bučnimi semeni. Zato kar pogumno pojejmo tablico čokolade, če nam zadiši, saj nas bo oskrbela s snovmi, ki jih potrebujemo, pravi Marija Merljak.
Ko kdo potoži, da se pri čokoladi ne zna ustaviti, mu reče, naj jo mirne duše poje kolikor hoče. »Sliši se čudno, ampak včasih komu rečem, naj poskusi ne mesec pojesti po kilogram čokolade na dan. Seveda se mu bo želja ustavila že veliko prej. Ko dopolnimo prazne depoje različnih snovi, dobimo občutek zadovoljstva, saj se aktivirajo nevrotransmiterji in misli se nam razjasnijo. Po dveh, treh dneh se bo človek zagotovo zasitil večje količine čokolade. Nagonsko bo nato posegel po sadju in zelenjavi, ker ima telo varovalne mehanizme in zna vzpostaviti ravnotežje.«
Kaj pa škodljive snovi, na primer kofein, sladkor in maščobe? V 30 gramih grenke čokolade je pet desetin miligrama kofeina, kolikor ga vsebuje tudi skodelica brezkofeinske kave. Zato in zaradi sladkorja se je ni treba izogibati - učinki drugih koristnih sestavin prevladajo. Danes je tako in tako več depresivnih kot preveč aktivnih ljudi. Poleg tega je dobro, da telo aktiviramo, saj tako poženemo presnovo in s tem tudi izločanje škodljivih snovi iz telesa. Previdnost velja le za alergike, saj lahko reagirajo na dražeče primesi, ki nastajajo med fermentiranjem plodov in pri pripravljanju kakavove mase.
