Ko nam nekje nad Opatijo odpre vrata starejši sivolasi gospod, prijaznega videza in vedenja, bi ga težko povezali s čaščenjem zeli, ki zbuja toliko institucionalnega sovraštva. Rick Simpon ni podoben hipiju, ki bi bil nenehno zakajen kolovratil naokrog in ne vedel zase. Izgubljen pa je bil, ko je imel sredi 90 let poškodbo glave na delovnem mestu. V glavi mu začelo zvoniti, da ni mogel niti misliti, kaj šele spati.
Rick Simpson pa rad misli in še raje govori. Svojo zgodbo začne pripovedovati mahoma in nič ga ne moti, da jo je bržkone ponovil že neštetokrat. Zdravniki so mu zaradi zvonjenja v glavi predpisovali kopice različnih zdravil, od katerih je postajal le še bolj zmeden, dokler ga lepega dne niso obvestili, da so izčrpali vsa znana sredstva zdravljenja. Rick Simpson je ostal prepuščen samemu sebi, in to je bil bržkone razlog, da je postal znan po vsem svetu. Njegovo ime samo na spletnem portalu Youtube izvrže 316.000 zadetkov.
Koncentrat
Zdravniki so zavrnili njegovo prošnjo, da bi se pod njihovim nadzorom smel legalno zdraviti s kanabisom, in ni mu ostalo drugega, kot da je šel domov in zaužil čisto malo olja. Prvič po nekaj letih je spal skupaj štiri ure in še danes ne more pozabiti, kako osvežujoč spanec je bil to. Povečal je dnevno količino olja, in spanec se mu je podaljšal na osem ur, glava se mu je zbistrila, v kratkem se mu je pozdravil artritis na kolenih, uredil se mu je do takrat previsok krvni tlak, prevelika telesna teža pa se je zmanjšal na normalnih 75 kilogramov. Ko so ga pred 10 leti napadli kancerogeni tumorji na koži, je bil znova primoran zateči se k svoji presoji. Na tvorbe je nalepil obliže s svojim oljem, ki je v resnici videti bolj smola, in v samo štirih dneh so izginile in se nikoli več vrnile.
Zdravniška srenja skeptična do ljubiteljskih zdravilcev
Rick Simpson je začel verjeti, da je odkril čudežno zdravilo. Zdravnike je njegovo navdušenje seveda bolj odbijalo kot privlačilo, zdravniška srenja je pač praviloma skeptična do ljubiteljskih zdravilcev. Simpsona, družabnega in čutečega, kot je, to seveda ni ustavilo, da ne pomagal drugim, ki so, tako kot on ostali brez pomoči uradne medicine. Njegovo konopljeno olje je postalo iskano blago, in ga je tudi nesebično razdajal, brez da bi enkrat samkrat komu za to zaračunal. To ga je tudi rešilo, ko so ga kanadske oblasti leta 2005 postavile pred sodišče. Niso ga mogli obsoditi prometa z nedovoljenimi drogami, saj ni od nikogar vzel niti dolarja.
»Želel sem dokazati, da imam prav, in želel sem, da imajo ljudje zdravilo, ki pomaga pri številnih sicer neozdravljivih boleznih (rak, psoriaza, artritis, multipla skleroza, celo diabetes) ničesar nisem skrival, deloval sem javno, na vrtu sem gojil konopljo, šel do vlade, ministrov, do političnih strank, celo v ZDA sem šel, a nihče ni nič ukrenil. Ugotovil sem, da je vse skorumpirano, zato zdaj poskušam po Evropi, kjer je drugačna politična in podnebna klima.«
Bil je pri hrvaških oblasteh, ki so ga takoj odpravile, v Sloveniji je sodeloval na kogresu konoplje, na Češkem je govoril poslancem. Nikoli ne odkloni pomoči in pomagal je že več tisočem ljudem. Ko smo ga tistega deževnega dne obiskali nekje nad Opatijo, kjer gostuje pri enem svojih prijateljev, tudi ozdravljenem po njegovi metodi, nas je gostitelj prosil, če lahko izpustimo njegovo ime in kraj bivanja, ker se boji, da bo imel v nasprotnem polno hišo ljudi, ki bi radi govorili z Rickom.
Pozdravilo jih bo
Odhiti v drug prostor in se vrne s polno brizgo rjave gmote. Na prst si kapne komaj vidno drobtino, kakšne četrt kapljice. »Takšno količino jemlješ prve štiri dni, po trikrat na dan, čez štiri dni podvojiš dozo, in na vsake štiri dni znova. Po enem mesecu je enkratna doza že približno 0,3 grama.«
Dvigne palec in pokaže, nato si oblizne prst – škoda bi bilo metati stran – in nadaljuje:« Brez strahu, olje nima nobenih stranskih učinkov. Lahko ga brez skrbi pojem in se naprej pogovarjam z vami ali pa grem vozit avto. Če postopoma povečujete dozo, ste lahko brez skrbi, da boste zadeti, razen morda zaspani, prav tako pa nikoli ne postanete odvisni.«
Svojega recepta
Podobno je tudi v Kanadi. Če imaš zdravniško dovoljenje, lahko kadiš kanabis, lahko ga pripraviš s piškotki in ješ, vendar je zelo mogoče, da to ne bo pozdravilo resne bolezni. Za to namreč potrebuješ olje, ki je zdravstveno najbolj učinkovito. Vlada pa ve, da je to zdravilo, in če bi ga ljudje začeli sami proizvajati, bi to hitro spoznali tudi sami.«
»Koristnost konoplje je bila vedno znana, prav tako pa njeni zdravilni učinki. V ZDA so jo kmetje do 30 let prejšnjega stoletja sadili v velikih količinah, in sam predsednil Lincoln je nekoč izjavil, da ni lepšega kot sedeti zvečer na terasi s pipico konoplje v ustih. Danes bi ga imeli za odvisnika,« niza sogovornik primere iz zgodovine njegove svete rastline.
»Kanabisa se bojijo, ker če ga uživaš, se ti odpre um, in začneš se spraševati, oblast pa tega noče. Vse vlade sveta delajo s prepovedjo kanabisovega olja genocid proti svojim državljanom. V Kanadi vsako leto umre za rakom 70 tisoč bolnikov, v desetih letih je to 700.000 smrtnih žrtev.«
Za pet dolarjev
Kanabisovo olje je tako preprosto izdelati in tako ceneno bi lahko bilo, vendar so se proti tej koristni rastlini zarotile vlade, ki so orodja v rokah velikega kapitala. Zaradi vsega tega se danes konopljeni preparati z vsebnostjo THC preprodajajo pod roko in to po zelo visokih cenah, čeprav je proizvodna cena smešno poceni. Kakovostno olje za njegov tretma bi utegnilo preko preprodajalcev stati do 2000 evrov, za pet dolarjev pa bi si vsakdo lahko pripravil svoje zdravilo, če ne bilo vseh teh prepovedi, je prepričan naš sogovornik, ki zelo dobro pozna tudi številne druge uporabne lastnosti te sicer skromne rastline, a s tisoči semen, ki poganjajo iz tal povsod, kamor jih zanese – dobesedno kot konoplja.