Tiskane izdaje
Drugačnost - lastnost oziroma značilnost drugačnega. Tako suhoparno navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika. Načeloma želijo biti vsi ljudje drugačni. Če so vsaj malo ambiciozni, se znajo za to tudi potruditi. Od koga želijo biti drugačni? Od ljudi, ki so jim blizu. Pa ne preveč, ker jih vendar nekaj druži. Nekaj, v čemer so si podobni na različne načine. Zunanja podoba, mišljenje, zanimanje, delo ... Hkrati pa se različnosti privlačijo, ker uravnotežajo medsebojna razmerja.
Drugačnost, ki močneje izstopa, v vsakdanjem življenju sprva praviloma povzroči zadržanost, če že ne odklonilni občutek. Zakaj? Zaradi strahu? Zaradi prastarega zapisa v človekovi izkušnji, da je drugačnost lahko nevarna? Pa vendar je nujno potrebna. Za razvoj odnosov v družbi, tudi za razvoj prostora - kulturnega, političnega, grajenega. Drugačnost je vedno gonilna sila razvojnih procesov. Ustvarja napetost, izziva konflikte, načenja nova in spet odpira stara, neodgovorjena vprašanja. Posredno in neposredno. Bolj ko je drugačnost drugačna, močnejše in bolj spontane reakcije povzroča. Nazoren primer iz vsakdanjega življenja je lahko moda. Spremeni se vsako leto. Njena gibanja narekuje tako imenovana vrhunska moda. Ta po svoji drugačnosti sicer močno odstopa, vendar se v milejši obliki uveljavi v vseh družbenih plasteh kupcev.
Pri arhitekturi je čas, v katerem se spreminja, bistveno daljši, ker so stavbe bistveno bolj trajna in vredna dobrina, kot je oblačilo ali modni dodatek. Zato so tudi odzivi ljudi na drugačno arhitekturo praviloma močnejši. In včasih močno negativni. Pogosto zaradi prirojenega strahu pred drugačnostjo, ki se dogaja v njihovi neposredni bližini.
Drugačna je tudi hiša na Štajerskem. Oblikovali so jo v ateljeju Sadar Vuga arhitekti. Postavljena je na razmeroma strmem, prisojnem pobočju, zato ima tudi dva popolnoma različna obraza in izraza. Z zgornje strani je diskretna, nevpadljiva, nevsiljiva. S spodnje atraktivna, dominantna, drugačna. Ustvarja nekakšno prostorsko napetost, ki zaradi močnih arhitekturnih potez na prvi pogled morda deluje obrambno. Vendar samo na prvi pogled, sčasoma bo postala okolici za zgled za drugačno urejenost, prenovo ali kakršno koli izboljšavo bivalnega standarda. Postala bo svojevrsten generator razvoja ožjega in širšega stanovanjskega območja.
Dostop do vhodnih vrat je po razmeroma strmih lesenih zunanjih stopnicah, ki so poudarjene in tako zaznamujejo sicer ne pretirano izpostavljen vhod. Takoj se vzpostavi hierarhija prostora ter hierarhija med obiskovalci in stanovalci hiše. K temu prispeva močno strukturiran nadstrešek, ki je hkrati nosilna konstrukcija hišnega bazena. Prava hiša se začne v »prvem nadstropju«, ki je z zadnje strani pritličje, saj je v ravnini terena. O nagnjenosti terena govorita tako oblikovana struktura fasade, ki je hkrati nosilna konstrukcija, kot hišni »podstavek« v spodnjem pritličju, pobarvan zeleno, zaradi česar se nekako zlije z naravno zeleno barvo neposredne okolice. Konstrukcijsko poudarjeni glavni del hiše lebdi v prostoru.
Več na www.deloindom.si
