Deloindom: Kako diši iz kuhinje!

»Šele živ ogenj iz hiše naredi pravi dom!« je prepričana Martina Poličnik s turistične kmetije Žibovt na Solčavskem. Čez zelene travnike, kjer se prosto pasejo domače krave, je prečudovit razgled na severne stene Kamniško-Savinjskih Alp. Razgled je še lepši z balkona, čez latvico svežega kislega mleka, skuto z zelišči ali rezine domačega hišnega sira. »Pri sirjenju mleka, izdelavi skute in sirov se zidani štedilnik splača uporabljati, kadar mleka ni več kot 15 litrov. Štedilnik je v kuhinji od leta 1999, to je tudi rojstna letnica nove domačije. A tudi v stari smo vedno imeli štedilnik na drva. Na njem vse skuham, v pečici pečem zavitke, krompir, narastke ... Le kruh bolj poredko, ker ni mogoče natančno naravnati temperature. Mislim, da brez zidanega štedilnika na drva ne more nobena kmetija!« Ker imajo veliko domačega sadja, ga v pečici zidanega štedilnika tudi sušijo: Martina naloži plast krhljev v pekač in ga potisne v pečico, takoj ko neha kuriti. Zjutraj jih je seveda treba umakniti, preden znova zagori ogenj. A pogosto je dovolj že ena sama noč, saj se štedilnik na drva le zlagoma in enakomerno ohlaja. Kurijo z mešanimi drvmi, bukovine ni veliko okoli, zato prav pridejo tudi jelša, smreka in kar drugega še ponujajo okoliški gozdovi. In slaba stran takega štedilnika? »Pravzaprav samo to, da ga je treba pogosto ometati ...«

Že ob petih zjutraj zagori v štedilniku znane ljubljanske gostilne Strah na Škofljici, nalagati pa ne nehajo tja v pozno popoldne, da se štedilnik počasi ohlaja in ga uporabljajo še do desete zvečer, pravi Polona Štrukelj, že tretja ženska generacija, ki tu skrbi za goste. »Mama zjutraj takoj nanj pristavi juhe in krompir; čudovito, z res lepo skorjico se v njem spečejo pečenke, če jih le pogosto polivaš, golaž se ima samo na takem štedilniku možnost počasi kuhati dve do tri ure in razviti res vse svoje okuse ... Na njem popražimo tudi veliko čebule, ki potem lahko na toplem čaka, da jo po malem porabimo, brez štedilnika na drva ni dobre domače goveje in gobove juhe, predvsem pa je na njem dovolj prostora tudi za naše dvajset- in tridesetlitrske lonce. Jedi so ob robu vedno na toplem in jih ni treba pogrevati.« Na dan pokurijo v štedilniku do tri samokolnice drv, po 20 kubičnih metrov na leto; nalagajo različne vrste, saj imajo svoje gozdove, ki jih je treba čistiti. »Pečenka ima najboljši okus, če kurite z bukovino, smrekovine pa nikar ne uporab­ljajte, ker pušča okus in vonj po smoli.«

Kakšni so štedilniki na drva in kako se obnesejo za kuhanje ter ogrevanje, si lahko preberete v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.