Tiskane izdaje
Med ohranjene, vedno redkejše ostaline stavbarstva, ki je še do včeraj sooblikovalo podobe kulturnih krajin slovenskega prostora, spada tudi imenitna stanovanjska hiša v naselju Suha pri Škofji Loki. Kot del mogočne kmečke domačije je svojo uporabnost in likovno kakovost razvila v podeželskem naselju, v katerem se je do sredine prejšnjega stoletja pretežni del prebivalstva ukvarjal s kmetijstvom. Zdaj stare vasi ni več. Z naglo socialno, kulturno in tehnološko preobrazbo se je spremenila struktura prebivalstva, kar se zrcali v močnem preoblikovanju identitetne arhitekture - vaškega stavbarstva. Številne novogradnje in prenove starega so se oddaljile od regionalnih značilnosti in stoletja razvijajoče se ravnovesje med posameznimi objekti, združenimi v domačije, med domačijami v vasi ter med vasjo in pokrajino se je porušilo. K zadnjemu je svoje prispevala tudi nova prometnica - škofjeloška obvoznica.
Morda pa v naselju prav zato pritegne pozornost stavba, ki je bila oblikovana v času, ko je likovna kultura dosegla enega od opaznih vrhuncev. To je bilo od šestnajstega do sredine devetnajstega stoletja.
Mogočna stanovanjska hiša z velikim hlevom v podaljšku in posebej stoječim gospodarskim poslopjem in poslikano kapelico, postavljeno na rob zazidljive posesti, je videti kot na razglednici iz davnih časov. Oblikovana v zdaj pozabljenih merah človeškega telesa, polna lepih detajlov z vidnimi sledovi obrabe v sicer bleščeče obnovljenem pročelju, potrjuje, da je lepa arhitektura brezčasna. V slovenskih naseljih je takšnih arhitektur vsak dan manj, in to ne samo hiš, ki jim patina obrabe dodaja žlahtno izkušnjo časa, ampak hiš, ki so čisto preprosto lepe. Zato je lepa hiša v Suhi še toliko več vredna.
Celoten članek preberite v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.
