Identifikacija gradiva je po njenih besedah pokazala, da ima fond koprskega namiznega posodja 18. in 19. stoletja povsem evropski značaj: »Ob razstavljenem posodju lahko sledimo zgodovini razvoja keramike, od lončenine do majolike ali fajanse, kamenine, porcelana in beloprstene keramike. Posodje izvira iz različnih evropskih držav in potrjuje vplive in smeri trgovanja v preteklosti: Anglija, Francija, Avstrija, Nemčija, Češka, Italija, Madžarska.« Med razstavljenim je tudi nekaj vzhodnoazijskega, ki je v Istro prihajalo po morju. Pri identifikaciji gradiva je sodelovala tudi umetnostna zgodovinarka in strokovnjakinja za keramiko dr. Mateja Kos iz Narodnega muzeja Slovenije. Veliko gradiva je bilo po besedah Novak Pucerjeve neoznačenega, brez vtisnjenega znaka izdelovalca, kar je oteževalo strokovno opredelitev, zato ostaja neidentificirano in poimenovano kot neopredeljeno ter izziv za raziskave v prihodnje. Med označenim gradivom najdemo posodje najbolj uglednih evropskih proizvajalcev 18. in 19. stoletja, kot so Cesarska manufaktura Sevres, Meissen, Villeroy & Boch, Cesarska manufaktura Dunaj, Wedgwood. To gradivo štejejo, poudarja sogovornica, med najkakovostnejše in najdragocenejše primerke, shranjene v koprskem muzeju.
Podrobno vsebino razstave si lahko preberete v zadnji številki priloge Deloindom in na www.deloindom.si.