Deponija sredi naselja na Dolenjskem

Težko je dokazati nepravilnosti, če ima podjetje vsa potrebna dovoljenja. Toda pri družbi ONM-Energija, zlasti pa družbi Ekosistemi, ki delujeta na lokaciji nekdanje opekarne v Zalogu pri Novem mestu, tudi neizkušeno oko takoj opazi, da nekaj ni v redu.

»Priče so nam osebno zagotovile, da se je v opekarniški peči desetletja nezakonito sežigala in tudi v opeko vpekala cela vrsta nenevarnih in predvsem nevarnih odpadkov ter stranskih proizvodov. To je družbi Ekosistemi dalo logično izhodišče za prihod na območje zastarele, degradirane, propadle opekarne. Bila je že na koncu svoje življenjske poti, nekoliko ji je pomagal ugasniti še novi lastnik, ki je imel drugačne načrte na njeni lokaciji. Zdaj tu že nekaj let poteka izdelava lesnih sekancev. Dejavnost opravlja ONM-Energija kot naslednica Opekarne Novo mesto. Zgradila je deponijo lesne surovine, za kar je po naši oceni premestila vsaj 15.000 kubičnih metrov zemlje, pri čemer za to ni pridobila gradbenega dovoljenja,« govori Aleš Plut iz Eko odbora Straža – Novo mesto pri Regijskem društvu ekološkega gibanja Ivančna Gorica.

Ljubljana je daleč

Na lokaciji nekdanje opekarne omenjeni družbi tudi zbirata in predelujeta nenevarne in nevarne odpadke, za kar imata vsa ustrezna dovoljenja. »Šokira pa dejstvo, da lokacije nista prav nič sanirali in prilagodili novi dejavnosti. Preprosto sta z njo začeli v uničeni opekarni.« Zgradba opekarne, v kateri poteka predelava odpadkov, je resnično že povsem dotrajana. Razpadajoča streha grozi, da se bo zdaj zdaj zrušila, okoli stavbe pa so naloženi kupi najrazličnejših odpadkov. Najhuje je, da so na prostem, pod milim nebom, »na starem preperelem in uničenem asfaltu, delno celo na zemlji. Imamo fotografije izcednih vod, ki ponikajo v podtalnico, saj Ekosistemi nimajo urejenih lovilcev izcednih vod niti niso priključeni na čistilno napravo.« Povrhu se deponija odpadkov samo veča, širi se celo na parcelo, za katero podjetje nima dovoljenja. »Vse skupaj je podobno divjemu odpadu, kvari videz vasi, sredi katere je, poleti pa tudi smrdi. Stvarna slika na terenu je torej diametralno nasprotna pravni sliki, kateri naj bi bilo zadoščeno, toda tega v Ljubljani ne vidijo,« opozarja Plut.

Najbližji stanovalec Jože Špendal kot največje težave življenja ob »deponiji« navaja hrup, prah in neurejenost. »Vse skupaj je videti tako, kakor da bi kdo sredi svoje njive postavil smetišče.« Poudarja, da si krajani s podjetjema niso v laseh in da se je v preteklih letih tudi marsikaj uredilo; postavljena je bila protihrupna ograja in les so začeli mleti na bolj odmaknjeni lokaciji nekdanje opekarne. »Toda dejstvo, da imata podjetji vse papirje, še ne pomeni, da lahko delata, kar hočeta. Medtem ko predvsem starejši prebivalci Zaloga dobivajo odločbe, da se morajo priključiti na sistem javne kanalizacije, drugače bodo kaznovani, Ekosistemom tega očitno ni treba storiti,« o dvojnih merilih govori Špendal in špekulira, ali niso ta posledica delovanja Ekosistemom prijaznih lovk iz ozadja. »Kupi odpadkov samo naraščajo. Če bo šlo tako naprej, bo v nekaj letih tu katastrofa,« se boji. »Če bi bil lastnik takšnega podjetja, bi me bilo sram,« še dodaja.

V Ekosistemih neukrepanje glede sanacije dotrajanih objektov utemeljujejo z blokado sprememb zaradi občinskega odloka, ki je pred leti prepovedal investicije in kakršnokoli gradnjo na lokaciji obrata, pove Aleš Plut. »Naše mnenje je, da če obrata ne morejo ustrezno urediti, morajo takoj končati nezakonito obratovanje in sanirati lokacijo.« Podjetju gredo na roko tudi okoljski inšpektorji z delovanjem po najmanjši liniji odpora, s čimer »grobo kršijo vsaj zakon o inšpekcijskem nadzoru«, pa tudi druge okoljske zakone.

Podobnosti z Lafargeem

Ker je eden od pogojev za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ustrezna infrastruktura za opravljanje določene dejavnosti, Plut upravičeno dvomi o zakonitosti pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja Ekosistemov za predelavo odpadkov. O postopku ni bila obveščena občina Straža, na območju katere stoji obrat, temveč sosednja novomeška občina. »Najbolj žalostno pa je, da nam je eden od visokih predstavnikov v straški občini povedal, da so mu na ministrstvu za okolje dejali, da Agencija RS za okolje izdaja okoljevarstveno dovoljenje tudi brez pregleda predložene dokumentacije.« Podjetja z okoljevarstvenim dovoljenjem morajo izvajati tudi monitoring emisij v zrak, vodo ali tla. »Od Ekosistemov smo zahtevali podatke za leto 2010, vendar jih nismo dobili,« pove Plut.

Doslej so v Ekosistemih vse nepravilnosti zanikali, podobno kot pri Lafargeu. Tudi ta je vseskozi poudarjal, da ima vsa dovoljenja, dela skladno z njimi in je odprt za dialog. Na koncu pa so mu odvzeli okoljevarstveno dovoljenje,« opozarja Plut. Bojan Pakiž iz Kota, katerega večinski vlagateljici sta družbi Ekosistemi in ONM-Energija, nam je odgovoril, da imajo »gospodje vedno odprta vrata« v njihovo predelovalnico odpadkov, le naročiti se morajo poprej, in tudi nas povabil na njen ogled. Da krajane moti grd kup odpadkov, pa ni več skrb podjetja, saj ima to vsa dovoljenja za dejavnost. Po zaslugi angažiranih prebivalcev Zaloga predelovalnico odpadkov tudi redno obiskujejo okoljski inšpektorji, ki doslej niso ugotovili nepravilnosti, je zagotovil.

Aleš Plut poudarja, da prebivalci Zaloga ne nasprotujejo predelovanju nenevarnih odpadkov na lokaciji nekdanje opekarne. Hočejo le, da se ugotovijo in odpravijo kršitve, ki so vsakomur evidentne. »Poglobili se bomo v delo Agencije RS za okolje in inšpekcijskih služb ter zahtevali poimensko odgovornost,« je odločen.