Dolgi pohod v sladko življenje

Kar 11,6 odstotka odraslih Kitajcev trpi za sladkorno boleznijo, število obolelih pa pospešeno narašča.

Objavljeno
11. september 2013 18.15
*reu*prehrana
Zorana Baković, zunanja politika
Zorana Baković, zunanja politika
Peking – Sladkorna bolezen je dobila na Kitajskem razsežnosti epidemije; zaradi onesnaženosti zraka z ogljikovim dioksidom se povprečna življenjska doba skrajša za 5,5 leta, presežek sladkorja v krvi pa jo utegne skrajšati za celo desetletje.

V hongkonškem časopisu South China Morning Post se je pojavila karikatura, na kateri debeli medvedek panda sprašuje zdravnika, ali obstaja kakšno zdravilo proti sladkorni bolezni, ki se je že spremenila v družbeno-medicinski trend. »Revščina,« mu odgovarja zdravnik.

Karikaturo s pando in zdravnikom so objavili v povezavi z novo študijo, ki je prejšnji teden izšla v reviji Journal of the American Medical Association (JAMA). V študiji navajajo, da ima kar 11,6 odstotka odraslih Kitajcev sladkorno bolezen. Prikazano v številkah to pomeni, da trpi za to boleznijo 113,9 milijona prebivalcev te države, tako da gre že za razsežnosti epidemije. Hkrati je to tudi največji delež obolelih glede na število prebivalstva, kitajske funkcionarje, ki skrbijo za javno zdravje, in zdravnike pa najbolj skrbi dejstvo, da število obolelih hitro narašča.

Zamaščenost in gospodarska rast z roko v roki

Do leta 1980 na Kitajskem te bolezni skorajda ni bilo, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja jo je imelo manj kot en odstotek ljudi, leta 2005 je zajela 5,5 odstotka Kitajcev, leta 2007 pa je bilo za sladkorno boleznijo obolelih že 9,7 odstotka ljudi.

Skorajda bi lahko rekli, da je povečevanje števila sladkornih bolnikov dosledno sledilo zviševanju stopnje rasti, piše v uvodu v omenjeno strokovno študijo doktorica Juliana Chan s Kitajske univerze v Hongkongu. »Posledica pospešene modernizacije je bilo okolje debelosti, ki se ponaša z obilico hrane, telesno nedejavnostjo in psihološkim stresom,« je zapisala v uvodu. in psihološkim stresom,« je zapisala v uvodu.

»Sladkorna bolezen na Kitajskem je postala katastrofa,« pravi častni predsednik Mednarodne zveze diabetikov Paul Zimmet. »Uspešno gospodarstvo je s seboj prineslo medicinski problem, ki zdravstveni sistem lahko spravi v stečaj, saj je veliko vprašanje, ali ima Kitajska dovolj zmogljivosti za premagovanje zdravstvenega problema takšnih razsežnosti.« Študija poleg tega trdi, da se samo eden od treh obolelih zaveda, da ima sladkorno bolezen, le eden od štirih bolnikov pa ima dostop do zdravljenja.

Statistiko so namreč izpeljali na podlagi proučevanje 99.000 vzorcev, tako da je omenjena stopnja obolelih pravzaprav znanstvena domneva. Dejstvo je, da ima na svetu sladkorno bolezen več kot 371 milijonov ljudi in da jih zaradi nje vsako leto 4,8 milijona umre. Študija, objavljena v JAMA, trdi, da ima Kitajska največjo stopnjo te obolelosti na svetu in da je glede tega prehitela Ameriko, kjer zaradi zvišanja sladkorja v krvi trpi 11,3 odstotka odraslih ljudi.

Grozeči spomin na veliko lakoto

Problem pa se ne konča zgolj pri statistiki. Raziskave so pokazale, da je kar 34,4 odstotka Kitajcev, starih od 20 do 39 let, predebelih, tako da ne morejo skakati, teči ali se ukvarjati s kakršnim koli športom. Mladi, ki živijo v mestih, imajo poleg tega za rekreacijo vse manj časa, tako da se nenehno povečuje število tistih, ki vsako leto menjajo svojo garderobo, ker so se zredili v trebuh ali boke. Kanček optimizma vzbuja povečanje števila javnih športnih igrišč po kitajskih mestih, ki delujejo znotraj samih stanovanjskih naselij ali ob glavnih cestah, tako da so ljudem dostopni brez dolge vožnje do stadionov ali fitnesov.

Po mnenju kitajskih strokovnjakov pa izvira najhujši problem iz socialno-kulturoloških dejavnikov, ki vplivajo najprej na kitajske otroke, nato pa tudi na mladostnike. V generaciji dedov in babic še živi spomin na lakoto, prav ti pa pogosto skrbijo za vnuke. Pojem lepega otroka še vedno istovetijo z okroglimi lici, debelušnimi nožicami in velikim trebuščkom. Ko nato mladi Kitajec konča šolanje in začne delati, pa si mora pri graditvi kariere pridobiti dobro kondicijo za poslovna kosila in večerje z obilico hrane in alkohola. Če k temu dodamo še velikanski stres zaradi neusmiljene konkurence v sodobni kitajski družbi, se zdi sladkorna bolezen logična posledica. In če upoštevamo nizko življenjsko raven, na kateri so Kitajci živeli, ko so bili zdravi, se zdi odgovor zdravnika s karikature boleče pravilen.

Zgled čilih prvoborcev ne vleče

Dolga leta so se v oddajah o zgodovini na kitajski televiziji redno pojavljali udeleženci Dolgega pohoda, ki je Mao Zedongovo Rdečo armado iz kvomintanškega obroča vodil od oktobra 1934 do oktobra naslednjega leta. Številni preživeli so bili že v poznih 90. letih, a so se bistrega uma spominjali vseh podrobnosti tega velikega manevra. V Inštitutu za proučevanje dolgega življenja v mestu Rugao, kjer sicer živi šestkrat več stoletnikov od globalnega povprečja, ki ga spremlja Svetovna zdravstvena organizacija, kot edino povezavo med vsemi tistimi, ki so doživeli sto let, poudarjajo dejstvo, da so v mladosti stradali in da so nepismeni. Nihče od njih nima sladkorne bolezni. A vsi so se potrudili, da so čim bolje hranili svoje potomce. Vnuki so debelušni, pravnuki okrogli kot žoge. In prav nič ne pomaga, da vsak dan poslušajo pripovedi stoletnikov o

Zorana Baković

Prebivalci ZDA so po zadnjih podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO; izdala jih je pred približno dvema mesecema) nazadovali z vrha lestvice ljudi z največ telesne maščobe na svetu. Vrh so zavzeli Mehičani, saj ima skoraj tretjina, natančneje 32,8 odstotka, odraslih preveč telesne maščobe. V to kategorijo spadajo osebe, starejše od 20 let, ki imajo vrednost indeksa telesne mase nad 30 (razmerje med težo, višino in maščobami).

Najdebelejši Mehičani, tik pred Američani

Pretežka ali celo predebela je več kot četrtina otrok med 5. in 9. letom starosti in 38 odstotkov najstnikov iz Mehike. Američane, ki so vrsto let zavzemali neslavno prvo mesto, so izpodrinili za las: v ZDA ima namreč preveč maščobe 31,8 odstotka prebivalcev. Izrazito so se začeli rediti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja: še leta 1962 je delež predebelih znašal 13 odstotkov, do preloma tisočletja je zrasel na četrtino prebivalstva, leta 2010 pa je dosegel 35 odstotkov med odraslimi in 17 odstotkov med otroki. Američani za svojo težo plačujejo visoko ceno: vsako leto menda zaradi posledic tega problema umre med 100.000 in 400.000 prebivalcev, za zdravljenje bolezni, povezanih s preveliko telesno težo, porabijo vsako leto 150 milijard dolarjev. Po podatkih FAO so najbolj vitki Japonci, saj ima le 4,5 odstotka prebivalstva preveč telesne maščobe.

Pretežka ali celo predebela je več kot četrtina otrok med 5. in 9. letom starosti in 38 odstotkov najstnikov iz Mehike. Američane, ki so vrsto let zavzemali neslavno prvo mesto, so izpodrinili za las: v ZDA ima namreč preveč maščobe 31,8 odstotka prebivalcev. Izrazito so se začeli rediti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja: še leta Američane, ki so vrsto let zavzemali neslavno p

Izrazito so se začeli rediti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja: 1962 je delež predebelih znašal 13 odstotkov, do preloma tisočletja

Pretežka ali celo predebela je več kot četrtina otrok med 5. in 9. letom starosti in 38 odstotkov najstnikov iz Mehike. Američane, ki so vrsto let zavzemali neslavno p

Izrazito so se začeli rediti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja: še leta 1962 je delež predebelih znašal 13 odstotkov, do preloma tisočletja je zrasel na četrtino prebivalstva, leta 2010 pa je dosegel 35 odstotkov med odraslimi in 17 odstotkov med otroki. Američani za svojo težo plačujejo visoko ceno: vsako leto menda zaradi posledic tega problema umre med 100.000 in 400.000 prebivalcev, za zdravljenje bolezni, povezanih s preveliko telesno težo, porabijo vsako leto 150 milijard dolarjev. Po podatkih FAO so najbolj vitki Japonci, saj ima le 4,5 odstotka prebivalstva preveč telesne maščobe.

Pretežka ali celo predebela je več kot četrtina otrok med 5. in 9. letom starosti in 38 odstotkov najstnikov iz Mehike. Američane, ki so vrsto let zavzemali neslavno prvo mesto, so izpodrinili za las: v ZDA ima namreč preveč maščobe 31,8 odstotka prebivalcev.

Najdebelejši Mehičani

Izrazito so se začeli rediti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja: še leta 1962 je delež predebelih znašal 13 odstotkov, do preloma tisočletja je zrasel na četrtino prebivalstva, leta 2010 pa je dosegel 35 odstotkov med odraslimi in 17 odstotkov med otroki. Američani za svojo težo plačujejo visoko ceno: vsako leto menda zaradi posledic tega problema umre med 100.000 in 400.000 prebivalcev, za zdravljenje bolezni, povezanih s preveliko telesno težo, porabijo vsako leto 150 milijard dolarjev. Po podatkih FAO so najbolj vitki Japonci, saj ima le 4,5 odstotka prebivalstva preveč telesne maščobe ZDA ima namreč preveč maščobe 31,8 odstotka.

Pretežka ali celo predebela je več kot četrtina otrok med 5. in 9. letom starosti in 38 odstotkov najstnikov iz Mehike. Američane, ki so vrsto let zavzemali neslavno prvo mesto, so izpodrinili za las: v ZDA ima namreč preveč maščobe 31,8 odstotka prebivalcev.

Zorana Baković