Tiskane izdaje
Triindvajsetega januarja, na drugo obletnico dne, ko je bil na Googlu objavljen prvi slovenski dudl, bo enega najbolj znanih logotipov na svetu okrasila risba slovenskega šolarja. Pred kratkim se je končal slovenski natečaj Doodle 4 Google, v katerem je sodelovalo 220 osnovnih šol. Izmed 3000 risb jih je žirija izbrala 30, do ponedeljka pa še poteka glasovanje za najboljše tri.
Odkar sta se leta 1998 ustanovitelja Googla Larry Page in Sergey Brin prvič poigrala z logotipom svojega podjetja, so se značilnosti Slovenije okoli dudla (angleško doodle ali nekakšna čečkarija), kakor se imenuje priložnostna sprememba logotipa najbolj uporabljenega spletnega brskalnika na svetu (na mesec ima približno milijardo obiskovalcev), ovile petkrat. Prvič je bil eden najprepoznavnejpih logotipov na svetu okrašen z ljubljanskim Tromostovljem 23. oktobra 2012, ob 140. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Sledili so mu logotip v znamenju Hermana Potočnika Noordnunga (decembra 2012; ob 120-letnici njegovega rojstva), Poldeta Bibiča (februarja 2013; ob 80-letnici rojstva), Primoža Trubarja (julija 2013; ob 505-letnici rojstva) in nazadnje Leona Štuklja – 12. novembra lani, ob 115. obletnici rojstva tega slovenskega olimpionika. V tem času se je kot mnoge uvožene besede iz sveta računalništva v slovenski jezik pritepel dudl, ki jo sicer slovar slovenskega jezika povezuje z igranjem na dude ali učenjem na pamet.
Kot je povedala Metka Svetlin, vodja trženja pri Google Slovenija, je prvi predlog za oblikovanje dudla France Prešeren, kajpak za 8. februar, a je padel v vodo, kajti podjetje poskuša promovirati pozitivne dogodke, ne pa dogodkov, kakršna je obletnica smrti. Dudl ponavadi pripravijo Googlovi oblikovalci (za to jih je na globalni ravni zadolženih okoli deset) in ilustratorji in ga pošljejo v pregled slovenskim predstavnikom.
»Včasih zadenejo v prvem poskusu, včasih so potrebne spremembe. Denimo pri oblikovanju logotipa v spomin na Primoža Trubarja so naredili sprva preveč sodobno sličico, nato je bil možakar videti preveč zloben, zato sem jih opozorila, da je to res zelo pozitivna osebnost v slovenski zgodovini,« je razlagala Metka Svetlin, ki je skoraj tri leta del Googlove ekipe. Vanjo se je uvrstila po postopku, ki zveni za zdajšnje razmere skoraj preveč preprosto: odzvala se je na oglas. »Prijavila sem se bolj v slogu: 'Če ne kupiš srečke, tudi zadeti ne moreš'. A so me izbrali, poklicali na pogovor v Dublin in pozneje sem tam leto in pol tam delala.« Zdaj je njena pisarna doma, v Kranjski Gori, od časa do časa se odpravi na območno enoto v Zagrebu, njena naloga pa je prvenstveno »razvoj poslovnega ekosistema«, kakor je strokovno ubesedila oglaševanje prek Googla.
Korporacija in ustvarjalnost
Natečaj Doodle 4 Google za slovenske šole je bil tako projekt za dušo, je med smehom priznala mlada ekonomistka. Prvo tovrstno tekmovanje za mlade so pripravili v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, na Irsko, v Indijo, Singapur ... Zdaj sodeluje že skoraj dvajset držav sveta; Slovenija je tokrat prvič med njimi, a je bil že takoj odziv velik. Poziv k sodelovanju so preko ministrstva za izobraževanje, znanost in šport poslali na vseh 450 osnovnih šol, prijavila se je približno polovica.
Iztočnica za oblikovanje dudla je bil naslov Slovenija in jaz; zanj so se odločili v žiriji, ki jo sestavljajo pevka Alenka Godec, slikarka Ana-Marija Krušič, ilustratorka Meta Wraber, direktor Mestnega muzeja Ljubljana Blaž Peršin in vodja projektov pri Zvezi prijateljev mladine Slovenija Nina Balent. Države sicer same izbirajo temo natečaja. V ZDA, denimo, je leta 2013 nosila naslov Moj najboljši dan in zmagala je deklica po imenu Sabrina Brady iz Wisconsina. Svoj najboljši dan je okoli črk spletnega velikana orisala tako, da teče proti očetu, vojaku v Afganistanu, in mu naposled pade v naročje.
Čeprav gre pri projektu pravzaprav za promocijo velike korporacije, slikarka Ana-Marija Krušič ni oklevala ob povabilu na sodelovanje: »Projekt je pozitivno usmerjen, saj spodbuja ustvarjalnost in domišljijo.« In blagovna znamka se je, kakor se je pokazalo, dodobra zasidrala v mladih glavah, kajti Google poznajo tako rekoč vsi šolarji, tudi najmlajši (sodelovanje na natečaju je bilo razdeljeno na tri starostne skupine: 6–8 let, 9–12 let in 13–15 let), morda se je kdaj malo zataknilo pri seznanjanju, kaj sploh je to logotip, in pri poznavanju dudla, je navedla izkušnje Ana-Marija Krušič.
A tudi učitelji se ob pozivu niso vsi prav dobro znašli; nekateri so presodili, da v njihovem razredu ni za risanje ali slikanje posebej talentiranih otrok, nekateri drugi okrožnico poslali učiteljem za računalništvo, čeprav je projekt povsem likovni. Da bi malo povadili, so pripravili dve delavnici, in sicer na Osnovni šoli Domžale, kjer je sodelovalo 30 učencev, in v Kranjski gori, kjer je prek zveze prijateljev mladine dudle ustvarjalo 60 otrok. Najprej so se spomnili, kateri so slovenski simboli, potem pa so se zamisli začele kresati in udeležence je bilo treba včasih kar malo brzdati, da niso poskušali na en sam logotip nalepiti preveč simbolov, je razlagala Ana-Marija Krušič, ki sicer tudi vodi slikarsko šolo.
Finale
Komisija je nato izmed 3000 risb – največ so jih narisali šolarji, stari od 9 do 12 let – izbrala 30 finalistov, po deset iz vsake skupine. Avtor je vsaki dodal svojo razlago. Google tako obletava kranjska čebela, oblečen je v Plečnikov tržnico, spremenjen v idrijske klavže, kraško jamo, koliščarje, pirhe, namesto črk z logotipa bolščijo tudi najbolj znani slovenski pisatelji ali jih okrožajo prepoznavni brki Ivana Cankarja ... Google je zelen kakor vsa Slovenija, nekoliko temačen, kakor kraške jame, pisan kakor pravljična dežela ...
Desetletna Zoja Gorjanc iz Osnovne šole Domžale je črke oblekla v Jadransko morje, kranjsko klobaso, kurenta, idrijsko čipko, steklenico vina in človeško ribico. »Premišljevala sem, po čem je Slovenija prepoznavna, malo mi je pomagala tudi mama. Spomnila sem se Bleda, a mi ga ni uspelo narisati, zato sem G napolnila z Jadranskim morjem,« je začela razlagati Zoja. O je kot nalašč za kranjsko klobaso, drugega, s katerega binglja kurent, si je pustila za konec – da je zamisel dozorela, G je z barvicami »sklekljala«, L je bil spet lahek, saj je postal steklenica terana, in okoli E-ja je ovila človeško ribico. Ustvarjala je z barvicami, čeprav ji je sicer zelo ljub tudi akril, je še razkrila deklica. Priznala je še, da je zelo ponosna, ker se je uvrstila v finale, propagandno kampanjo za glasovanje pa je prepustila mami Romani.
Prav tako desetletni Luka Kirn iz Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku se ni uvrstil v finale, a zato ni bil prav posebej razočaran. Tudi on je z vso resnostjo razložil, kako je »opremil« logotip znamke, ki mu je tudi sicer že dobro znana, in lotil se je podobno kot Zoja. Zastava, Lipica, Triglav, morje, med, čebela, kranjska klobasa, je našteval. In seveda izdal tudi svojo favoritko; najbolj mu je všeč dudl Ane Sršen, ki plava na Blejskem jezeru.
Finalni dudli so zdaj še izpostavljeni spletnemu glasovanju (traja do ponedeljka, 13. januarja) in do včeraj so si razdelili približno 30.000 glasov, je povedala Metka Svetlin. V vsaki skupini bodo izbrali enega zmagovalca, zadnjo besedo pa bo imel doodler Brian Kaas, Googlov spletni oblikovalec in ilustrator. Najboljši dudl iz slovenskih osnovnih šol bo izbral 15. januarja, ko bodo v Mestnem muzeju Ljubljana odprli tudi razstavo risb.
