Dvakrat prepovedani Kozlerjev zemljevid

Prvi je jasno pokazal, kje žive Slovenci. Zemljevid so zaplenile avstrijske oblasti, prodajo je preprečila tudi ljubljanska policija.

Objavljeno
21. maj 2014 10.19
Simona Fajfar, Kočevje
Simona Fajfar, Kočevje
Danes zvečer bodo v Pokrajinskem muzeju Kočevje odprli dvojezično razstavo Peter Kozler: Zemljovid slovenske dežele in pokrajin, kjer predstavljajo raznovrstnost dela in življenja geografa in kartografa, politika, publicista, domoljuba in narodnega buditelja. Predvsem pa se je Peter Kozler v zgodovino vpisal kot avtor prvega zemljevida slovenskih dežel.

Razstava je eden pomembnejših dogodkov Kozlerjevega leta, ki so ga ob letošnjem kulturnem prazniku razglasili v občini Kočevje. Letos namreč mineva 190 let, odkar se je Peter Kozler (1824–1879) 16. februarja rodil v Kočah pri Kočevski Reki, v znani kočevarski trgovski družini. Družina Kozler, ki je bila del jezikovnega otoka kočevskih Nemcev, je pripadala nemškemu in tudi slovenskemu meščanstvu. »Oba svetova sta živela drug poleg drugega in drug z drugim. To ni bil le čas političnih bojev in narodnostnih sporov, ampak tudi osebnih zvez, medsebojnega razumevanja in spoštovanja,« pravi slovenski zgodovinar Vasilij Melik.

Do sedmega le kočevarsko

Oče Petra Kozlerja, Janez Kozler II. (1780–1864), je s krošnjarjenjem in trgovino z južnim sadjem tako rekoč iz nič ustvaril precejšnje bogastvo. Veljal je za enega najpremožnejših ljudi tedanje Kranjske. Z dvema ženama je imel šest otrok, Peter je bil najmlajši.

Peter Kozler je do sedmega leta govoril samo nemško oziroma kočevarsko. Potem ga je mati poslala k duhovniku Jakobu Jerinu na Sv. Gregorja pri Velikih Laščah, kjer se je naučil prvih slovenskih besed. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani, kjer je bival pri profesorju Janezu Kersniku, dedu pisatelja Janka Kersnika, kjer se je, kot je zapisal slovenski literarni zgodovinar Fran Levec, »dodobra izuril v slovenščini« in se navdušil nad slovenstvom. V tem času se je seznanil tudi s pesnikom Francetom Prešernom in postal njegov veliki oboževalec.

Študij logike v Padovi

Na očetovo željo in zato, da bi se naučil italijansko, je odšel v Padovo in Pavio na študij logike in fizike, potem pa še na Dunaj, kjer je doštudiral pravo. Tam se je povezal z dunajskimi Slovenci, ki so leta 1848 s slovenskim zborom Slovenija prevzeli vodilno vlogo v gibanju za združitev vseh Slovencev. Društvo je pripravilo politični program Zedinjena Slovenija.

»Eden najbolj aktivnih članov društva je postal tudi Peter Kozler, ki je bil skupaj z Antonom Globočnikom, Lovrom Tomanom, Jurijem Jenkom in drugimi član radikalnejše smeri,« pravi Ivan Kordiš, kustos Pokrajinskega muzeja Kočevje in avtor razstave Peter Kozler: Zemljovid slovenske dežele in pokrajin. Z Antonom Globočnikom, tajnikom društva Slovenije, naj bi Kozler na podlagi kranjskega deželnega grba določil barve slovenske narodne zastave.

Slovenska imena

Aprila 1848, ko je Peter Kozler opravil sodniški izpit in se zaposlil kot pripravnik, se je skupaj z Matijo Vertovcem (1784–1851) in Matijo Dolencem (1810–1876) dogovoril, da bo vsak pripravil »kako slovstveno delo« za slovenski narod. »Matija Vertovec je v Novicah objavljal članke o slovenski in svetovni zgodovini, pravnik Matija Dolenc je skupaj s Francem Miklošičem in Matejem Cigaletom sodeloval v državni komisiji za slovansko pravno terminologijo, Peter Kozler pa se je začel ukvarjati z 'zemljepisji',« pravi Ivan Kordiš.

Peter Kozler, ki je takrat imel 24 let, ni bil ne geograf in ne kartograf, vendar se je z obema vedama zagotovo seznanil na študiju v Italiji. Že maja 1848 je začel vestno zbirati material za kartografsko ponazoritev slovenskega etničnega ozemlja. »Zemljevidov s slovenskimi krajevnimi imeni, s katerimi bi si bil lahko pomagal, je bilo malo,« pravi Ivan Kordiš: »Za Kranjsko mu je bil v pomoč dvojezični Special-Karte des Herzogtums Krain (1844–1846) slovenskega farmacevta, naravoslovca in kartografa Henrika Karla Freyerja (1802–1866), za preostale slovenske pokrajine je moral zbrati ali preveriti podatke za približno 4000 slovenskih krajevnih imen, saj zanje ni imel na razpolago zemljevidov s slovenskimi krajevnimi imeni.«

Pomagali so mu številni prijatelji in znanci, tako da je bakrorezec E. že jeseni 1848 natisnil poskusni odtis. »Precej dodelana medeninansta plošča« in rokopis sta potem izginila neznano kam, plošča pa se je leta 1851 »po srečni naključbi« spet našla. Peter Kozler je nadaljevanje dela zaupal vojaškemu kartografskemu bakrorezcu Antonu Knorru z Dunaja in ta ga je končal konec leta 1852.

Veleizdaja

Toda že decembra 1852 so avstrijske vojaške oblasti pri tiskarju zaplenile in zapečatile vseh 422 že natisnjenih zemljevidov in tisoč listov grbov slovenskih dežel. »Vzrok: ker govori o neobstoječi politični tvorbi in ruši zakonito zvezo avstrijskih kronovin. Petra Kozlerja so zaradi veleizdaje in 'hudodelstva kaljenja javnega pokoja' postavili pred vojaško sodišče. Sporni so bili naslov zemljevida, uporaba izključno slovenskega jezika in označena slovenska narodnostna meja,« pravi Ivan Kordiš.

Maja 1853 je bil Kozler oproščen vseh obtožb. Spet je zaprosil za dovoljenje za prodajo zemljevida in je predlagal celo spremembo naslova, vendar mu niso ugodili, češ da bi bila to propaganda za slovensko narodno gibanje. Vladna prepoved izdaje in prodaje zemljevida je bila preklicana šele konec leta 1860.

Ohranilo se je le 318 izvodov zemljevida, nepopolne so bile tudi priloge. Zato je Kozler marca 1861 dal dotisniti manjkajoče izvode in vse izročil v prodajo knjigarnarju Georgu Lerherju. Toda ljubljanska policija je prodajo znova prepovedala, dunajsko policijsko ministrstvo pa je prepoved razveljavilo šele junija 1861. Šele takrat, po 13 letih, je bil prvi zemljevid slovenske dežele »dogotovljen«!

Sledila sta dva ponatisa leta 1864 in eden leta 1871, reproducirani ponatisi pa šele po 104 letih: leta 1975 in zatem v letih 1979, 1989, 1992, 1993, 1995, 1999 in 2013 ter faksimile 2002, 2003 in 2012. »Zemljevid je bil za takratni čas in politične razmere edinstveno znanstveno, narodnoprebudno, politično in propagandno delo,« pravi Ivan Kordiš in nadaljuje: »Med Slovenci je bil zaradi nacionalnega naboja zelo priljubljen, pa tudi danes (še vedno) velja za eno izmed svetinj slovenstva. To je prvi slovenski zemljevid, ki je jasno pokazal, kje žive Slovenci, zato Petra Kozlerja štejemo med začetnike slovenske geografske znanosti.«