Embalaža, ki kar sama ve, 
kdaj je hrana v njej pokvarjena

To je škotski projekt za izboljšanje varnosti živil, varčevanje s hrano in – ne nazadnje – cenejše embaliranje oziroma označevanje živil. Obetajo si, da bodo tako zmanjšali količine pokvarjene hrane, ki jo je treba zavreči. Nova embalaža spremeni barvo, brž ko vsebina začne izgubljati svežino.

Kmalu nam ne bo več treba obupano iskati datuma roka trajanja na izdelkih, ki so včasih napisani s tako majhnimi znaki, da bi potrebovali povečevalno steklo za branje. Zlasti nerazločen je datum na plastični embalaži. Andrew Mills, profesor za fizikalno kemijo na oddelku za čisto in uporabno kemijo univerze Strathclyde na Škotskem, je pred kratkim predstavil boljšo možnost: »inteligentno plastiko«, ki spremeni barvo, ko začne z njo pokrito živilo izgubljati svežino.

Bolj ko je hrana pokvarjena, bolj se barva plastike spreminja in to ne glede na vzrok. Vzrok so lahko pretečen rok uporabe, preluknjana embalaža, pokvarjen hladilnik ali kaj drugega. Zato samo britanska gospodinjstva vsako leto zavržejo 8,3 milijona ton hrane, ki bi jo sicer pojedli. Nastaja velika ekološka in gospodarska škoda, opozarja profesor Mills, izvedenec za barvno in polprevodniško fotokemijo, ki s sodelavci razvija opozorilni indikator, da se živilo začenja kvariti. Zamislili so si ga v kombinaciji z embalažo za tako imenovano pakiranje v modificirano atmosfero, ki hrano ohranja v posebnih razmerah, ki živilu na policah trgovin podaljšujejo trajanje. Trajanje svežine izdelka po navadi odtiskujejo na embalaži in ta postopek ni poceni. Strathcylidski znanstveniki pa so si svoj indikator zamislili kot del embalaže same – to bi embaliranje zelo pocenilo. Projekt je s 325.000 evri podprl Scottish Enterprise Proof of Concept Programme (Škotski program za preverjanje konceptov).

»V sodobnem času čedalje pogosteje pakirajo živila (pa tudi zdravila) v modificirano atmosfero (MAP), ki zadrži razvoj organizmov ki pokvarijo hrano, vendar je ta metoda vsaj zdaj precej draga. Pri tem postopku poskušajo zmanjšati količino kisika – z 20 odstotkov na nič –, da bi ustavili rast aerobnih organizmov in zmanjšali hitrost oksidacijskih reakcij. Odstranjeni kisik lahko nadomestijo z dušikom, ki velja za inertni plin, ali ogljikovim dioksidom, ki lahko zniža pH ali zadrži rast bakterij. Za ohranjanje rdeče barve mesa lahko uporabijo ogljikov monoksid. »Z novo plastiko za industrijsko embalažo želimo doseči troje: zmanjšati stroške embaliranja in nevarnost za ljudi, ki jedo hrano, potem ko ni več primerna za uživanje, ter preprečiti nepotrebno metanje živil stran. Upamo tudi, da bomo neposredno pozitivno vplivali na mesno industrijo in pripravo morske hrane,« so v tiskovnem sporočilu za javnost zapisali strathclydski znanstveniki.

Embalaža z indikatorji, ki bodo nedvoumno pokazali, da se hrana začenja kvariti, bo, kakor upajo avtorji projekta, naredila tudi konec zmešnjavi v zvezi z različnimi pomeni opozoril: najbolje zaužiti do oziroma uporabno do ... Z njimi bodo določili, katero (pravilno zapakirano) živilo je nujno treba hraniti v hladilniku. Kakor pravi voditeljica oddelka za dokazovanje koncepta Lisa Branter, je ta projekt lep primer ideje, ki ponuja imenitne poslovne možnosti. Kot je za Delo povedal Paul Gallagher z univerze Strathclyde, pa je razvijanje te ideje še v zgodnji fazi, tako da ne morejo napovedati, kdaj bo postala stvarnost in bo inteligentna plastika prešla v splošno rabo. O skrivnosti »inteligentnosti« te plastike pa raziskovalci molčijo kot grob