Tiskane izdaje
»Koliko sošolk imate?« Na vprašanje je naprej odgovorila tišina, nato smeh brucev, ki je več kot očitno izdajal, da bi si v svojih klopeh še kako želeli kakšno dekle. Pred Miho Kosom, vodjem Hiše eksperimentov, je namreč stala skupina dijakov s Srednje lesarske šole v Ljubljani, zbrala pa se je okoli novega eksperimenta, ki sta ga izumila njihova predhodnika na šoli. In glede na to, da so 55. eksperiment zagnali prav na dan spolov (v Hiši eksperimentov so ga pripravili tretjič v okviru projekta Za ženske v znanosti), lahko sklepamo, da so ga namenili ravno dekletom – da bi jih zvabili v poklice, ki jim glede na prevladujoče stereotipe menda niso pisani na kožo, in navsezadnje tudi v znanost.
Kako se godi tistim, ki so že tam, pa pripoveduje 56. eksperiment. Stene v hiši, že tako natrpani z eksperimenti, da morajo nekateri za nekaj časa počakati v skladišču, krasijo še cukrčki z nadevom, ki pripovedujejo zgodbe o damah v znanosti. Med njimi je tudi ta, ki pravi, da je bila prvi doktorand ljubljanske univerze Anka Mayer; leta 1920 (torej dve leti po ustanovitvi univerze) je doktorirala s področja kemije in je menda 72. ženska na svetu z znanstvenim nazivom. Ali tisti, ki opozarja na že ničkolikokrat izgovorjeno dejstvo, da so dekleta resda bolj zastopana na dodiplomskem študiju (skoraj 60 odstotkov diplomantov v Evropski uniji je ženskega spola), a med rednimi profesorji jih je samo 19 odstotkov, v naravoslovju in tehniki le enajst.
O tem, kaj je tisto, kar vpliva na takšen rezultat, so bile narejene že številne dizertacije, pripravljene mnoge promocijske akcije, še vedno pa se vrnemo k najtrdovratnejšemu vzroku – stereotipom. Kako globoko so ti zasidrani v naših mislih, je mogoče preveriti že pri vratih omenjene hiše. Tja so postavili monitor, na katerem je mogoče opraviti test implicitnih asociacij, kakor se strokovno imenuje preizkus, ki v tem primeru pokaže, da je dom tako rekoč ženskega spola, služba pa moškega. Ne pomaga, če se upiraš in trmoglaviš, podzavest dela po svoje: »Rahlo ste nagnjeni k povezovanju služba z moškimi in družina z ženskami.«
Dekleta bi več fantov
A dekleta, ki so na začetku tega tedna v Hiši eksperimentov postavila svetilke znanosti in pokazala, kaj čarajo v laboratorijih, se zaradi zasidranosti stereotipov niti niso pritoževala. Ajda Marič, 23-letna absolventka na biotehniški fakulteti, je obiskovalcem pokazala, kakšni so pod mikroskopom kosci naše kože in lasje. To je tudi del njenega znanstveno-umetniškega projekta, ki ga je poimenovala »las in vitro«, v njem pa med drugim raziskuje, kako se las počuti v laboratorijskem okolju in kakšen je vpliv matičnih celic na lase. To bo tudi del njene diplome. In čeprav študija še ni končala, je že odločena, da bo nadaljevala na podiplomskem. Bega jo le to, ali je smotrno takoj do doktorata ali raje postopoma, kajti tako se bo najbrž laže zaposlila. V predavalnicah, ki jih je obiskovala, je bilo nekoliko več deklet, zato ne bi imela nič proti kakšnemu sošolcu več, je pa res, da dekleta ne gredo tako množično na podiplomski študij, je razmišljala o ženskah v znanosti.
Magnet za otroke
Prav tako je v predavalnicah, kjer za katedrom stoji dr. Darja Skribe Dimec, docentka na oddelku za razredni pouk Pedagoške fakultete v Ljubljani. A še bolj, kot bi si na tej fakulteti želeli več fantov, si otroci želijo več vzgojiteljev: »Ker je moških vzgojiteljev tako malo, so kot magnet za otroke!« Ravno takrat so se ti radovedno zvrščali okoli eksperimenta, ki ga je pripravila, nad njim pa je pisalo: Ste uravnovešeni? Iztočnica je bila kot nalašč za dan duševnega zdravja, pa čeprav je v resnici pokazala, kakšno ravnotežje ima tisti, ki stopi na deščico. In od česa je odvisna uravnovešenost? Od kamenčkov v glavi, bi zvenel zelo izkrivljen odgovor. »V resnici je odvisna od vsega telesa,« je šalo prekinila sogovornica, »predvsem pa od kamenčkov v ušesih.«
Študentke te iste fakultete z oddelka za fiziko pa so prikazovale, kje vse in kako se dandanes uporabljajo tekoči kristali. Čeprav so bila okoli mize zbrana tri dekleta, se tudi ona niso pritoževala zaradi nesorazmerne zastopanosti med spoloma – resnici na ljubo so na njihovem oddelku kar dobro premešani, a tudi sicer dekleta lepo shajajo med sabo, so se smejala.
Slika na sliko slikača
Ko so svetilke znanosti ugasnile, se je ravnovesje med spoloma precej spremenilo, tako rekoč prevesilo iz ene skrajnosti v drugo. Prizorišče so namreč napolnili dijaki srednje lesarske šole in še najbolj oblegan je bil eksperiment, ki je pokazal, kako silni so (lahko). V hišo so prišli, da bi preizkusili eksperiment, ki sta se ga domislila Samo Bergant in Jure Dežman, ki sta to šolo letos že zapustila. Njegovo delovno ime 55. eksperiment je Miha Kos nadomestil s pravim: Slika na sliko slikača (po vzoru kamen na kamen...), po tem, kaj nastane iz njega, pa še najbolj spominja na znano risanko A je to...
Mladi izumitelj Samo Bergant se o eksperimentu ni preveč razgovoril, ampak ga je malce sramežljivo z rokami, globoko potisnjenimi v žep, prepustil ljudstvu. Mentorica Gabi Dolenšek pa je takole artikulirala tisto, kar so se iz njega naučili: »Potenciali so v vseh vas, le odpreti morate pot do njih. In kaj vas pri tem zavira? Najprej je to lenoba, nato premalo zaupanja vase in nazadnje strah pred neuspehom.«
Motivacijski govor je sklenil Miha Kos: »Nisi neumen, če česa ne veš, je pa neumno, če pri tem ostaneš.« Ko je odstranil belo rjuho, ki je prekrivala leseno napravo, je pokazal, kako nastajajo risanke: s preprostimi fotografijami. Po nareku iz občinstva je iz škatlice z drobnarijami izbrskal pujsa in avto ter uprizoril napeto akcijsko zgodbo, v kateri je na koncu pujs zmagoslavno pod sabo pokopal avtomobil.
Raven testosterona, ki se je s tem dvignila, je nekoliko omililo razkritje zadnjega, najnovejšega eksperimenta, pred katerim je Miha Kos spretno preusmeril pozornost fantov: »Koliko sošolk imate?« V okviru evropskega projekta TWIST (Towards Woman In Science and Technology) so namreč zbrali zgodbe šestih naših znanstvenic, kmalu pa jim bodo pridružili še 36 iz drugih sodelujočih držav. Tudi zato, da bi se več deklic vpisalo v tehniške in naravoslovne šole, kakor so obljubili fantom.
