Franz Liszt: superzvezdnik, 
osvajalec ženskih src

Letos praznujemo 200. obletnico rojstva Franza Liszta, demona na klaviaturi, ki je spravljal ženske v trans, moške v osuplost in tekmece v ljubosumje. A njegovo glasbo imajo pogosto za drugorazredno. Mnogi neuki poslušalci ga najbolj poznajo iz televizijske risanke s Tomom in Jerryjem: The Cat Concerto. »Po mojem mnenju ga preveč kritizirajo, zlasti če upoštevamo, da je bil eden najvplivnejših skladateljev 19. stoletja,« pravi pianist in dirigent Zoltan Kocsis, glasbeni direktor madžarskega Nacionalnega filharmoničnega orkestra in madžarski »poslanec« letošnjega Lisztovega leta.

Franz Liszt, veliki mož madžarske glasbe, ki ga na Madžarskem imenujejo Ferenc, se je rodil v takrat madžarski in zdaj avstrijski vasi Doborjan 22. oktobra 1811. Kocsis, ki že desetletja igra Lisztovo glasbo in je orkestriral nekaj njegovih klavirskih del, se popolnoma zaveda Lisztovega slovesa ognjevitega in očarljivega velikana 19. stoletja. Ob njegovih nastopih so poslušalci padali v ekstazo, ženske so ga oboževale, mogočniki so se mu klanjali. V življenju je dosegel vse, kar si le lahko želi umetnik. Bil je v središču evropske romantike, prijateljeval je s kronanimi glavami in z damami iz visoke družbe, poznal pa je tudi največje duhove svojega časa. Sodobne karikature, ki ga kažejo razkrečenih nog, gorečih prstov, spominjajo na slog kitajskega pianista Langa Langa. Na njih je bolj cirkusant kakor globok mislec. »Izpričujejo, da v resnici ni pisal mojstrovin, da ni dosegel Wagnerja ali drugih skladateljev, jaz pa menim, da skladateljeve vrednosti ne bi smeli presojati po dolinah, temveč po vrhovih,« pravi Kocsis.

Pred svojim časom

Letos bodo imeli vsi, ki jih Liszt količkaj zanima, obilo priložnosti, da sami presodijo, ali ima Kocsis prav, in si ustvarijo mnenje kakor drugi glasbeniki, da je Liszt ne le izumil moderni klavirski recital, temveč tudi utrl pot Debussyju, Bartoku in celo Wagnerju, ki je bil, med drugim tudi Lisztov zet. »Liszt je bil kakšnih 30 let pred svojim časom, jasno, da ga sodobniki niso zares razumeli,« je dejal pianist Jeno Jando, ko je igral odlomek iz Lisztove rapsodije za Reuters Television na enem od Lisztovih lastnih klavirjev v budimpeškem Lisztovem muzeju. Ta muzej je pravcata zakladnica za vsakogar, ki poskuša razumeti lisztomanijo v Evropi. »Bil je izjemna osebnost, usmerjena naprej. Ne le da je klavirsko tehniko razvil do točke, kjer je nadaljeval Rachmaninov, temveč je uporabljal klavir, kakor da bi bil simfonični orkester.«

Svetovni Lisztov dan

Letos bo ves svet, od Seula do Pekinga in koncertnih dvoran v Evropi in Ameriki, poslušal ne le slovite Lisztovo Faustovo simfonijo, Mefistov valček in Madžarske rapsodije , temveč tudi manj znana cerkvena dela in redko izvajane skladbe, kakršna je Beethovnova peta simfonija, prirejena za klavir. Madžarska bo obnovila znameniti klavirski dvoboj med Lisztom in tekmecem (tekmec je bil menda boljši pianist, a glavna sodnica je razsodila, da je na svetu vendarle en sam Liszt). Poskrbeli so tudi za dramatizacijo življenja tega svetovnega popotnika, zapeljivca (zaplodil je troje zunajzakonskih otrok – z ženo drugega moža), verskega mistika, ki je na starost nosil meniška oblačila in ga je sprejel v avdienco sam papež.

Vrhunec slovesnosti bo sam rojstni datum: 22. oktober, ki so ga Madžari razglasili za svetovni dan Franza Liszta. Na ta dan bodo orkestri in zbori po vsem svetu imeli priložnost za izvedbo redko izvajanega Kristusovega oratorija. Seul in Peking sta se že prijavila, tudi nekaj madžarskih mest. Vsi so dobrodošli, pravi Orsolya Erdody, violinistka in direktorica Hungarofest , organizacijskega odbora, ki si želi udeležbe čim več zborov in orkestrov. Bolj navdušenega podpornika, kot je Erdodayeva, Liszt ne bi mogel imeti. Zasnovala je načrt, ki bo – če že ne bo mogel končati razprave o Lisztovi dvoumni zapuščini – vsaj vbil vsemu svetu v glavo, da je bil Liszt Madžar. Dosegla je, da bodo po njem poimenovali budimpeško letališče. »Pomembno je, da v Lisztovem letu dosežemo nekaj, kar bo trajalo, ostalo našim otrokom. Letališče je mednarodno, tako bo ves svet vedel, da je bil Liszt Ferenc.«

Gre za več kot nacionalni ponos. Lisztov oče je bil Madžar, četudi je govoril nemško. Njegova mati pa je bila Avstrijka in skladateljev materni jezik je bila nemščina. Najbolje od vsega pa je obvladal francoščino, madžarščine se nikoli ni zares naučil in njegov rodni kraj je po prvi svetovni vojni pripadel Avstriji in se preimenoval v Raiding. Za povrhu je pokopan v Bayreuthu, glasbenem templju njegovega zeta, ultranemškega Wagnerja.

Avstrijski Madžar

»Za nas je avstrijski Madžar,« je odločna Sigrid Weiss, predstavnica za stike z javnostjo, kar zadeva počastitve Liszta v Raidingu. Tega tudi preimenovanje letališča po Lisztu ne bo spremenilo. Niti ne bo utišalo znamenitega citata samega skladatelja: »Je suis Hongrois« – tako je v francoščini povedal, da je Madžar. Če kaj, lahko o tem govori Lisztova glasba.

»Liszt ni živel na Madžarskem, vendar je ves čas čutil domotožje,« je za Reuters izjavila Petra Kiss, študentka klavirja na Lisztovi akademiji v Budimpešti. »Kot Madžarka čutim, da mi je blizu, in lahko razumem njegovo osebnost. Imel je zelo raznolik značaj, njegova kasna religiozna dela, ki jih je napisal po tem, ko mu je umrla hči in ga je zapustila ljubezen, so zelo drugačna ... bil je človek skrajnosti.«