Tiskane izdaje
Ime ni pretirano, čeprav imajo sto nog le redke. Obstajajo take z devetimi in tudi take s 750, kolikor jih ima kalifornijska (Illacme plenipes). Vse pare spravi na borih 3,5 centimetra.
Mnogim se gnusijo, za znanstvenike pa so zanimive zaradi izjemnih sposobnosti – v svarilo se nekatere bleščijo v temi. Spletni portal nemškega časopisa Die Zeit je razširjeno, a v podrobnostih manj znano vrsto predstavil v rubriki živali, ki ne potrebujejo posebne zaščite.
Seveda, saj so lahko prava nadloga. V le malo vlažnem okolju se zlahka razmnožujejo in najdemo jih povsod v zmernem in tropskem pasu.
Obstaja več kot 13.000 vrst stonog in večina jih je diplopodov, kar pomeni, da imajo po dva para nog na vsakem telesnem členu. To je v resnici zgolj vtis, ker sta dva člena zraščena.
Vsem stonogam je sicer skupna členjenost glave telesa in trebuha, sicer pa so zelo različne – velike, majhne, z oklepom ali brez.
Največji primerki, ki so nekoč obstajali na zemlji, so merili do dva metra. Živeli so na severnoameriški in evropski celini pred 310 milijoni let (rod Athropleura) in so lahko uplenili žival v velikosti srne.
Današnja največja stonoga je dolga do trideset centimetrov (Archispirostreptus gigas). Najmanjši pa je petmilimetrski primerek z mehkim telesom.
Plazeče se živalce pri nekaterih vzbujajo bolesten strah (fobijo). Temu se ni težko čuditi, saj res niso prijetne na pogled. Nekatere vrste so lahko tudi zoprne, ker imajo žleze, ki izločajo kislino. Nerodno je le, da s tem strupom lahko škodujejo tudi same sebi.
Druge se pred ptiči, plazilci in škorpijoni branijo z dražečim izločkom benzokinonom. Ta je tako učinkovit, da jih opice kapucinke uporabljajo kar kot sredstvo proti komarjem.
Tretja skupina stonog je tako prijazna, da potencialne sovražnike vnaprej opozarjajo, da so neužitne, tako, da se bleščijo v temi.
So pa tudi take, ki se zvijejo, če jim preti nevarnost. Ali pa preprosto uporabijo številne pare nožic in se urno skrijejo pod kakšen kamen.
V našem podnebju jih je zelo veliko. Vrtnarji opozarjajo, da je treba razlikovati med koristnimi strigami in kačicami, ki na vrtu lahko naredijo škodo, saj jedo koreninice.
Vse te živalce spadajo med členonožce, ki jim je skupno predvsem veliko število enakih kolobarjev trupa s hodilnimi nogami. Strige imajo na vsakem kolobarju le po en par nog, kačice pa so dvojnonoge in nekoliko krajše, največ slab centimeter dolge stonoge. Kačice jim pravimo zaradi valjaste oblike telesa.
Stonoge imajo veliko sposobnost preživetja, nujno pa potrebujejo vlažno okolje, ker vode same ne morejo shraniti. Prehranjujejo se z razpadlimi ostanki rastlin, plenilci med njimi so zelo redki. Ti jedo svoje podzemne sostanovalce, na primer deževnike.
