Grmenje silnih topov je preglasil žvenket kravjih zvoncev

Vojaško še tako nepoučenemu obiskovalcu Mrzlega vrha bo hitro jasno, zakaj je bila zloglasna gora ena ključnih strateških točk soške fronte v Zgornjem Posočju. S svojim strmim pobočjem, ki se ponekod začne tik ob bregovih Soče, namreč deluje kakor naravna trdnjava, ki varuje ozek prehod med Tolminskim in Kobariškim. Prav zato je bil Mrzli vrh tudi najbolj krvavo bojišče v Zgornjem Posočju. Danes je na gori kot muzej na prostem urejena krožna pot, ki so jo zanimivo povezali še s planšarskim turizmom. Mrzli vrh (1359 metrov) je kmalu po začetku soške fronte postal strah in trepet vojakov na obeh straneh, zlasti pa italijanskih, ki so jih nadrejeni gnali v skoraj gotovo smrt. Gora je bila namreč zadnja ovira v obrambi tolminskega mostišča, od koder bi se Italijanom po dolini Idrijce in Bače odprla pot proti središču Slovenije.

Italijani so vstopili v Kobarid že 25. maja 1915, dan po začetku vojne in prekoračenju državne meje, toda za množični napad na Mrzli vrh so se odločili šele čez nekaj dni. Omahljivost se jim je kruto maščevala, saj jim niti v naslednjih 29 mesecih frontnih bojev ni uspelo zavzeli gore, ki bi jo sicer zlahka osvojili v prvih dneh vojne. Močnejše avstro-ogrske okrepitve so namreč na Mrzli vrh prišle le nekaj ur pred njihovim napadom.

Italijanski poveljniki so bili odločeni iz rok dvojne monarhije goro iztrgati za vsako ceno. Plačevalo jo je na tisoče vojakov na obeh straneh. Izgube v letu 1915 so bile enake izgubam v naslednjih dveh letih bojevanja. »Mrzli vrh! Gora krvi in vzdihljajev, kraj strašnih spominov,« je tedaj zapisal nadporočnik Rado Pavlič. Njegov povzetek dogajanja, ki pove vse, pretrese mimoidočega na spominski plošči ob madžarski kapelici pod vrhom.

Izgube so porazno vplivale na moralo italijanskih vojakov, njihovim poveljnikom pa nižale vojaške ambicije. »Zadovoljili« so se s pozicijsko vojno. Avstro-ogrski branilci so se utrdili nad skalno prelomnico nad pašnikom planine Lapoč, Italijani pa so svoje jarke in kaverne zvrtali v skalovje tik pod njimi. V prvih vrstah so nakopičili mitraljeze, minomete in metalce plamenov ter vrtali predore proti sovražniku, da bi razstrelili njegove položaje. Vojaki v jarkih so bili ponekod le nekaj metrov oddaljeni drug od drugega. Toda ves trud je bil zaman. Italijani niso nikoli osvojili Mrzlega vrha, čeprav so bili tik pod vrhom, nato pa so jih avstro-ogrske sile poslale v beg ob preboju soške fronte.

Oltar v bojni jami

Danes so boji ob Soči oddaljen spomin, a je mogoče na tej gori še marsikaj podoživeti. Dež je spral kri, rastje in gozd sta ponekod malone že prekrila vojaške jarke, a se vendarle še vidijo - kakor stare rane na obrazu.

Območje je urejeno v muzej na prostem in z vrha ponuja prvovrstne razglede na nekdanje bojišče. Greben je prepreden s številnimi jarki in kavernami. Na krožni poti, ki jo obnavlja in vzdržuje društvo Peski 1915-1917 skupaj z ustanovo Fundacija Poti miru v Posočju, izstopa avstrijska kaverna, ki je vojakom dajala zatočišče pred boji in nato še varen prostor za ranjence. Pred koncem vojnih grozot so madžarski vojaki v jami zgradili še oltar.

Za tiste z več zgodovinske žilice je ob obisku Posočja ogled Mrzlega vrha pravzaprav skoraj zakon. Za popolnejše podoživljanje, zlasti za večje skupine, je zelo priporočljiv najem lokalnega vodnika, saj je veliko vojnih ostalin že teže dostopnih. Tudi spominska kartica v fotoaparatu naj ima dovolj prostora, kajti na vse strani se bo razpel razgled na meji predalpskega in alpskega prostora.

Med popotovanjem v ne tako davno zgodovino pa bo obiskovalce presenetil še žvenket kravjih zvoncev. Krožna pot se namreč konča s planšarstvom, saj sta omenjena fundacija in mlekarna Planika približali pohodnikom tudi mlečne planine in kar na njih ustvarijo.

Sprehod med jarki do planine Lapoč, kjer obiskovalcu radovedne krave pokažejo pot do kakšne dobrote in močnejšega okrepčila v bližnjih hlevih, je pravi uvod za resnejšo lekcijo planšarstva na planini Pretovč. Naj bo zato v nahrbtniku prostora tudi za kakšen mlečni spominek.

Iz tiskane izdaje Dela