Tiskane izdaje
Novinarka Bonnie Rochman v reviji Time piše o intenzivnem materinstvu, ki od žensk zahteva visok davek. Gre za mame, ki se za svoje otroke izjemno trudijo. Posvetujejo se s strokovnjaki, prebirajo najnovejšo literaturo o vzgoji, potomcem namenijo veliko časa, na koncu pa so izčrpane in nagnjene k depresiji. Poleg intenzivne vzgoje si najverjetneje prizadevajo tudi za uspeh v svojem poklicu.
Veliko polemik na temo materinstva in vloge žensk pri vzgoji otrok je povzročil članek Anne-Marie Slaughter v časniku The Atlantic, ki govori o tem, da ženske še vedno ne morejo imeti »vsega«. Torej, da je kombiniranje uspešne kariere in materinstva pogosto le utopija. Slaughterjeva je namreč zapustila prestižno pozicijo v Beli hiši, da bi bila doma ob najstniških sinovih. Njen obsežen zapis ugotavlja, da je takšna kombinacija možna le, če imajo ženske izjemne sposobnosti ali pa so finančno visoko nad povprečjem, kar pomeni, da jim je na voljo pomoč v gospodinjstvu in pri varstvu otrok.
Slaughterjeva je vse te možnosti imela, a je zaradi dela v Beli hiši svoja sinova videvala le za konec tedna. Njen starejši sin je začel v šoli povzročati težave in z njo ni več govoril. Zato se je odločila, da se vrne k svoji akademski karieri, kjer bo njen delovni čas bolj usklajen s šolskim urnikom.
V svojem prispevku ugotavlja še, da so ženske v veliko slabšem položaju glede poklicnega uspeha kot moški. Ugotavlja, da je za žensko po štiridesetem letu zelo težko priti do boljšega položaja v poklicnih sferah, kar bi bilo nujno spremeniti. Slaughterjeva ugotavlja, da je bolje počakati z naraščajem in se najprej posvetiti karieri. A po drugi strani iskreno pove, da je sama komaj uspela zanositi po umetnem postopku pri 38ih letih.
V članku odkrito kritizira »macho delavnik«, ki se uveljavlja v večini podjetij. To pomeni, da če si pripravljen biti bolj tekmovalen in ostati dlje časa v službi, si boljši delavec. Sama meni, da temu ni tako in da tovrstni način dela, ni pokazal rezultatov v kvaliteti opravljenega dela.
Sodobne mame so tako postavljenje pred zahtevo biti »dobra mama«, ki otroka vzgaja in izobražuje, ter pred osebno izpolnitvijo, ki je v konkurenci z moškimi, ki imajo na voljo več časa, pogosto kruta.
Dodaten razlog za stres sodobnih mam je način življenja, kjer sta otroku na voljo le mati in oče ali celo le eden od staršev in ne še podpora širše družine (strici, tete, bratranci, sestrične, babice, dedki). Tako je mati, ki si prizadeva biti najboljša, tako doma kot v službi v nenehnem stresu, ki se pogosto odrazi tudi v obliki deperesije.
Novinarka Rochmanova zato mamam priporoča naj težnje po perfekciji prepustijo filmski industriji, same pa si vzamejo čas zase, za druženja in vse, kar jih veseli. Otroka pa naj zaupajo tudi bližnjim ali ga pustijo v družbi vrstnikov.
