Tiskane izdaje
S Tonijem Stojčevskim, preiskovalcem za letalske nesreče in incidente, smo bili domenjeni za pogovor o nenavadnem marčnem izginotju malezijskega letala prav jutro po padcu še enega malezijskega letala v Ukrajini, ko še ni bilo povsem zanesljivo, da je nesrečne potnike nekdo sklatil z neba. Kot nekdanji aktivni civilni in vojaški pilot z dolgoletnim stažem je pripisal veliko možnosti, da je moralo biti letalo sestreljeno z bolj sofisticiranim sistemom za vodenje raket zemlja-zrak, čeprav kot uradni preiskovalec letalskih nesreč in incidentov, kot je njegov naziv, tega ni hotel eskplicitno potrditi. Tudi njemu je izginotje letala, ki je 8. marca poletelo iz Kuala Lumpurja v Peking, ena najbolj nenavadnih in izjemnih ugank v zgodovini letalstva glede na današnjo stopnjo tehnološkega razvoja. Letalo ne more kar tako izginiti z radarskih zaslonov - razen če se zgodi nekaj posebnega.
To je že drugo izgubljeno malezijsko letalo v kratkem času. Ali ni to malce nenavadno?
Mislim, da malezijski letalski prevoznik ni neposredna tarča terorizma. Strmoglavljenje letala nad zasedenem območju Ukrajine prav iste letalske družbe je gotovo čisto naključje. Malezijska letala prav v tem času letijo pogosteje v Evropo zaradi turizma, Malaysia Airlines pa je velika letalska družba.
Kako lahko potniki preverimo, katera družba je najvarnejša?
Nadzor nad nacionalnimi letalskimi organi izvaja evropska komisija za civilno letalstvo EASA. Nacionalni organ operaterja pa nadzira sistem licenciranja operaterja, ki med drugim zajema licenciranje osebja, letala in letalske operacije. Nobena licenca ni trajna, operaterji jo morajo obnavljati z rednimi in izrednimi nadzori in pregledi. Letalske družbe zunaj EU, ki ne izpolnjujejo pogojev za letalski potniški promet, pridejo na črni seznam, ki ga lahko najdemo na spletu na strani CAA, javne agencije za civilno letalstvo. Tam je link na seznam letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov v EU (http://ec.europa.eu/transport/modes/air/safety/airban/doc/list_sl.pdf).
Nesrečni malezijski letali sta bili znamke Boeing 777, ki velja za eno najboljših potniških letal na svetu. Kaj pomeni takšna oznaka strokovnjaku?
Po eni strani gre za udobje potnikov med poletom; storitev je kakovostna, potnik ima več možnosti, da se kratkočasi med poletom, torej internet, video, glasbo, lahko pretegne noge, po drugi strani pa so tu zmogljivosti letala in različne izboljšane različice upravljanja, komunikacije in navigacije. Zmogljivost pomeni aerodinamične lastnosti, doseg glede na potrošnjo goriva in število potnikov. Letalo te vrste lahko leti od vzleta do pristanka samo, mi pa ga le nadzorujemo, v nasprotju s starejšimi letali, ki smo jih morali upravljati in biti bolj osredotočeni, zato je bila obremenitev posadke večja. Boeing 777 je sodobno in vrhunsko tako po eni kot po drugi strani.
Ali je v svetu veliko območij, ki so nepokrita s radarskimi signali?
Zunaj letalskih poti obstajajo nepokrita območja, predvsem nad oceani in področji, kjer je dosegljivost radarjev omejena. Pogrešano malezijsko letalo je po vseh opravljenih analizah verjetno zašlo v prostor, ki ga vojaški in civilni radarji ne zajemajo. To območje preiskave je, če so vsi izračuni pravilni, veliko 60.000 kvadratnih kilometrov, torej za približno tri Slovenije, če pa je v izračunih kakšna neznanka, potem bo treba preiskati še nekajkrat večji akvatorij. Takšnega območja, niti prvega niti drugega, ni mogoče pokrivati v celoti s sedanjimi radarji v tistem delu sveta.
Letalo je bilo na radarju vidno še v trenutku, ko je drastično spremenilo smer poleta. Kako to, da nihče ni vprašal pilota, zakaj spreminja smer?
O podrobnostih glasovne komunikacije med posadko in osebjem zračne kontrole sem izvedel iz medijev. Posadka bi se morala po preletu malezijskega zračnega prostora prijaviti vietnamskemu kontrolorju, vendar se na klice ni več odzivala. Vietnamska zračna kontrola je glede na prej pridobljene načrte poletov ta let pričakovala. Takrat so se zgodila nekatera drastična odstopanja od prakse, predvsem to, da je letalo diametralno spremenilo smer poleta in o tem ni javilo.
Kontrolorji so šele po 17 minutah opazili, da je letalo izginilo z radarja. Ali ni to pozno, kot tudi, da so iskanje sprožili štiri ure pozneje?
Sprejemljivo je, vendar nenavadno, da se posadka nekaj časa ne javi pri preklopu frekvence naslednje službe zračnega prometa na svoji poti. Zakaj se posadka ni odzvala in zakaj je letalo spremenilo smer leta, so se gotovo spraševali kontrolorji v času odločanja za objavo alarma iskanja in reševanja.
Bi bilo glede na nenadno izgubo signala mogoče določiti verjetnosti, kaj bi se lahko zgodilo?
Na podlagi opravljenih analiz izhaja, da je letalo nadaljevalo let približno štiri ure po izginotju in da je po prenehanju delovanja motorjev padlo v morje. Če je to res, so mogoči različni scenariji. Eden je nenaden padec pritiska v kabini, kar lahko povzroči dekompresijo in posledično naglo izgubo zavesti posadke zaradi pomanjkanja kisika oziroma hipoksije na tej višini. V takšnem primeru bi letalo lahko še nenadzorovano letelo z vključenim avtopilotom. A ostaja vprašanje spremembe načrtovane smeri. Letalo je bilo namenjeno proti Pekingu, in če so bili načrtovani podatki vneseni v letalski računalniški sistem glede na načrtovani postopek, bi avtopilot nadaljeval let – razen če so se ob nagli spremembi na določeni točki poškodovale krmilne površine in komande. Vse to so seveda domneve, saj se bo uradna preiskava v zvezi s tem začela, ko bo končano iskanje, ki bo trajalo predvidoma največ 12 mesecev.
Kakšna je možnost, da bi letalo kje pristalo?
V odstotkih bi bilo to blizu ničelne verjetnosti. Če bi se to zgodilo, bi že imeli povratno informacijo interesa storilca oziroma ugrabitelja. Tisti, ki bi letalo spravili na tla, bodisi teroristi bodisi katera druga skupina, bi se zagotovo javili, pač iz nekega interesa.
Mislim da ni verjetnosti, da bi letalo kdo ugrabil in nato varno pristal. Prav tako ni verjetno, da bi lahko takšno letalo s toliko potniki kdo kje skril. Da o tem sploh razmišljamo, je posledica informacij o tajnih podzemnih letališč v času hladne vojne, zato je ta misel sprejemljiva. Danes česa takšnega ni mogoče skriti.
Kolikšna pa je možnost, da letalo razpade v zraku in od njega ne ostane ničesar?
Letalo je iz različnih komponent. Sicer tudi sateliti lahko zgorijo, a ko pridejo v atmosfero, pustijo sledi. Da bi torej povsem razpadlo, ni mogoče. Tudi če bi bila eksplozija, je letalo iz kompaktnih sistemov, takšna so krila, deli trupa, repni stabilizatorji, vse to ne more kar izginiti, niti motorji, deli podvozja. Tudi če bi bilo razstreljeno, bi glede na fizične lastnosti teh materialov morali ostati kakšni dokazi.
Kako bi ocenili špekulacije, da je pilot delal samomor?
Mislim, da je splošno znano, da je za letalsko osebje že od selekcije in skozi letalsko kariero zahtevana visoka stopnja psihofizične kondicije. Letalsko osebje, tako piloti kot tudi mehaniki, kontrolorji, kabinsko in zemeljsko osebje, mislim na operativno osebje na letališčih, letalski meteorologi, radaristi, vsi ti opravljajo periodične zdravstvene preglede, s katerim potrjujejo veljavnost svojih licenc in dovoljenj. Ta dovoljenja in licence imajo v letalskem svetu omejeno veljavnost od šest do 24 mesecev in so vezane na veljavnost zdravniškega spričevala. Piloti, zlasti tisti v komercialnem prometu, imajo obvezne periodične zdravstvene preglede za podaljšanje zdravniških spričeval. Letalska medicina je pri tem zelo natančna in zahtevna. Se pravi: vzdrževati morajo raven letalskih kvalifikacij za upravljanje zrakoplovov in hkrati s tem ohranjati zahtevano raven zdravja. Menim, da je verjetnost samomora zelo majhna.
