Ko bo prišlo poletje: O sencah

Prav zanimivo je, kako smo ljudje naravnani. Pozimi si želimo veliko snega in ravno toliko toplega sonca na smučiščih. V mestih nam je dovolj le toplo zimsko sonce, saj je sneg samo v napoto. Poleti prav iščemo vroče sonce na morju in hkrati nam prija senca doma ali v službi. Prižigamo klimatske naprave, kupujemo senčnike za piknik in senčila za teraso ter si želimo voziti kabriolet po sončnih vijugastih poteh proti morju. O takem vremenu, kot je zdaj, imamo tudi svoje mnenje. Nikoli nam ni prav.

V vročih poletnih dneh iščemo senco v parkih, drevoredih, v ozkih senčnih ulicah in na gostinskih vrtovih. Na terasah in balkonih postav­ljamo senčnike, razpenjamo jadra in prižigamo ventilatorje. Na vrtovih iščemo senčne kotičke za hišo, pod drevesi in zaraščenimi pergolami.

Ste vedeli, da beseda pergola, po naše senčnica, v osnovi izvira iz sosednje Italije. Pergola (latinsko pergolu) je izvorno predstavljala sosledje podpornih stebrov za vinsko trto. Nato pa se je razvila v vodilni vrtni element klasičnih vrtov 18. in 19. stoletja v Angliji, pozneje tudi v Italiji, Franciji in nemških deželah. Pod njo se je sedelo, sprehajalo ali pa je bila samo povezovalni člen med različnimi deli vrta. Postala je glavna podoba rozarijev in klasičnih zelenjavnih vrtov, saj lahko nanjo spustite bučke, kumare, grah.

Danes so pergole predvsem pomemben dodatek bivalnim terasam hiš in tudi sodobnih kakovostnih večstanovanjskih gradenj. Najbolj pogoste so lesene in kovinske konstrukcije. Če želite še streho nad glavo, lahko na konstrukcijo namestite tudi steklo, vendar ne pozabite, da potem potrebujete na spodnji strani tekstilno senčilo in da mora biti taka pergola zračna. Drugače boste pod njo kot piščanci pod lučjo. Še najlepše in najbolj prijetne so tiste klasično zasajene s popenjavimi rastlinami, najbolj pogosta je uporaba okrasnih srobotov, glicinije, popenjavih vrt­nic, trte, kivija. Odlična rastlina za bogato senco na morju je beli zvezdasti jasmin (Trachelospermum jasminoides), ki vas bo gotovo očaral z omamnim vonjem in bogatim cvetenjem. Malo manj pogosti so hmelj (Humulus lupulus), dišeči kovačnik (Lonicera heckrottii) in jasminova troblja (Campsis radicans). Za bolj divji videz pergole pa posadite negnoj (Laburnum anagyroides), vedno zeleni kovačnik (Lonicera henryi) ali popenjavo hortenzijo (Hydrangea petiolaris).

Hladijo zidove in glave

Drevesa so ustvarjena za senco. Njene vzorce rišejo na zid, na tla in po trati. Nekatera dajejo globoko senco, druga čipkasto in fino prosojno. Drobne silhuete listja in vej na vrtu ustvarjajo gibljive slike, ki se spremin­jajo glede na intenziteto svetlobe in čas dneva. Dopoldne so mehke in gručaste, popoldne so dolge in dramatične.

Če se drevesne sence lotimo bolj znanstveno, izvemo, da je po podatkih ameriških raziskovalcev v senci dreves temperatura nižja tudi za več kot 10 stopinj Celzija, ob predpostavki, da je drevo visoko vsaj dobrih sedem metrov in ima gosto krošnjo. Če bi hišo postavili v gosto senco dreves, bi poleti prihranili tudi do 25 odstotkov električne energije, ki jo v povprečju porabimo za hlajenje razgretih zidov (in glav) s klimatskimi napravami. Drevesa poleg neštetih drugih pozitivnih učinkov zmanjšujejo toplotni in svetlobni odboj sončnih žarkov s tlakovanih površin okrog nas. Naj omenim velikocvetno magnolijo (Magnolia grandiflora) za gosto senco kje ob morju, srebrni oz. sladkorni javor (Acer saccharinum) za dokaj hitro senco v parku in cesarsko lipo (Tilia europaea 'Pallida') za dišečo senco podeželja. Čisto na mestu je star perzijski pregovor, ki opominja: »Ne podiraj drevesa, ki ti daje senco.«

Čimprej posadite svoje drevo

Hitra sezonska rešitev so tekstilna senčila. Vsi seveda poznamo tende oz. markize. Enobarvne, črtaste, z volančkastimi zaključki, tiste na ročni pogon in one na električnega. V prostoru so večinoma bolj kot ne nujno zlo. Veliko lepša, lahkotnejša in prostorsko zanimiva so tekstilna jadra, ponavadi trikotnih ali več­kotnih oblik. Na trgu je veliko ponudbe, od tistih najenostavnejših, ki jih najdemo pri velikem skandinav­skem trgovcu in jih preprosto z napenjalci in vrvmi privežemo, do onih sofisticiranih z daljinskim pogonom, ki se sama zvijejo in imajo tudi tipala za dež in veter. Preden pa se odločite za nakup, v sezoni vročine opazujte gibanje sonca čez vašo teraso oz. kotiček, ki ga želite senčiti. Saj veste, pozimi ima sonce popolnoma drugačno pot kot v teh julijskih dneh.

In ne pozabite, najbolj blagodejna in hkrati zelo sonaravna je senca dreves. Čimprej posadite svoje, saj je celo ameriški mogotec Warren Buf­fett zapisal: »Danes sediš v senci, ker je nekdo že davno posadil drevo.« No, me prav zanima, koliko jih je s svojimi milijoni posadil on?