Tiskane izdaje
Na kopnem odpadke pobirajo s priročnim orodjem, na morju jih žanjejo s kombajnom, kakor zaradi oblike člani ekipe Službe za varstvo obalnega morja ljubkovalno imenujejo ekološko plovilo. Na dan, ko smo se z njim podali na vožnjo od Kopra do Valdoltre, skoraj ni imel dela. Morje je bilo tokrat čisto.
»Kakšen dan je odpadkov polno, drugega dne pa nič. Večinoma so mešani, v glavnem manjši, saj so velike ladje dolžne oddajati bivalne odpadke. Poleti je več embalaže hrane in pijače, zlasti pločevink iz manjših turističnih plovil, na obalah pa so cigaretni ogorki, steklenice in pločevinke – skorajda ostanki piknikov. Po nevihtah je veliko plavja in plastičnih odpadkov iz Padske nižine,« izmenično naštevata Zorka Sotlar, vodja sektorja za vodno območje jadranskega morja na koprski izpostavi Agencije RS za okolje, in Jernej Peroša, vodja Službe za varstvo obalnega morja (SVOM) pri koncesionarju Vodnogospodarskem podjetju Drava Ptuj, ki uporablja ekološko plovilo in drugo državno opremo za ukrepanje na morju.
»Mesec dni po velikih poplavah v Italiji septembra 1999 je v naše morje naneslo ogromno plavja. Morski promet je bil začasno ustavljen, v morju so plavala cela drevesa. Tudi obala je bila neprehodna zaradi lesa,« pove Sotlarjeva. Plavajoči kos lesa, ki iz morja štrli le s koncem, glavnina pa je – varljivo kot pri ledeni gori – pod gladino, je lahko resna nevarnost za manjša plovila. Ob trku vanje jim lahko razbije motor ali jih celo potopi.
Sporočilo v steklenički
Štirje člani ekipe SVOM so iz morja že vlekli poginule živali: delfine in želve, katerih pogine je treba registrirati, ker so zaščiteni, koze, ovce in krave, ki so jih brezvestno odvrgli z ladij za prevoz živine, ter srne, ki jim je na robovih klifov zmanjkalo tal pod nogami. Naletijo pa tudi na prijetnejše najdbe, kakor je bila steklenička s sporočilom Ljubim te v nizozemščini. Večje odpadke opazijo s prostim očesom, daljnogled uporabljajo le pri iskanju manjših.
Ko ekipi SVOM ni treba posredovati ob izrednih dogodkih, kot so nenadna onesnaženja, po letnem programu odstranjuje plovne ovire in odpadke v priobalnem morju, odpadke na območjih obale v splošni rabi, popisuje izpuste v morje, spremlja vodomerne postaje in poroča nekatere parametre za potrebe uradov Agencije RS za okolje. Samo s kombajnom resnici na ljubo ne bi naredila veliko. Plovilo je neznansko počasno.
Za pot od Kopra, kjer je zasidrano, do Pirana potrebuje nekaj ur. »Včasih od trenutka, ko nekdo opazi dogodek na morju in o njem obvesti Upravo RS za zaščito in reševanje, do našega prihoda na lokacijo preteče toliko časa, da se je lokacija že spremenila. Včasih je treba za en dogodek na morje izpluti dvakrat ali trikrat, ker ga je vsak očividec opazil drugje. Ko sestavimo mozaik, ugotovimo, da je šlo za isti dogodek. Včasih pa se pokaže, da je voznik ali pešec na morju videl le senco oblaka,« se mirno nasmehne Peroša. A preveriti in potrditi je treba vsak klic Uprave RS za zaščito in reševanje; ekipa SVOM je nanj pripravljena 24 ur na dan. Do lokacije dogodka se odpelje s hitrim čolnom za nadzor morja, ki slovensko obalo prevozi v 20 minutah.
Zaradi dotrajanosti in slabih plovnih lastnosti ekološko plovilo lahko uspešno posreduje le v priobalnem morju. Zgrajeno je bilo leta 1990 v italijanski ladjedelnici Termoli, sorodna takrat zgrajena plovila so bila namenjena čiščenju mirnih voda v beneških lagunah. Z nekaj predelavami in izboljšavami je bilo preurejeno za delo na našem morju, vendar ga je že ob živahnejšem vetrcu težko varno privezati ob pomolu. Ladja tudi ni najmlajša. »Njene sestre so že na odpadu,« pokomentira Sotlarjeva.
Nekaj časa je kazalo, da se bo po 25 letih lahko upokojila, vendar je leta 2012 država zaradi konstrukcijske napake, ki je ni bilo mogoče odpraviti, odstopila od pogodbe o nabavi novega ekološkega plovila, ki bi jo moralo nadomestiti. »Na Agenciji RS za okolje in na ministrstvu vseskozi iščemo rešitve za dolgoročno stabilnejše delovanje in posodobitev te službe z novim učinkovitejšim ekološkim plovilom. Po naši oceni bi zadostovalo tudi plovilo za čiščenje morja v velikosti 12 do 13 metrov, s katerim bi ekipi SVOM omogočili učinkovitejše ukrepanje ob onesnaženju tudi na odprtem morju, za kar zdaj potrebuje podizvajalsko storitev,« poudari Sotlarjeva.
Tri večja onesnaženja
Območje severnega Jadrana je potencialno zelo izpostavljeno onesnaženju, zlasti naftnemu. »Največji naftni terminal v Italiji je prav v Trstu, s 35 milijoni ton letnega pretovora nafte,« navede Zorka Sotlar. Od začetka delovanja je ekipa SVOM ukrepala v več kot 500 primerih onesnaženj na morju in kopnem, do leta 2000 tudi na kopnem. Večjih nesreč z nenadnimi izlitji naftnih derivatov v morje je zadnja leta manj. »Nekdo v mandraču na primer zažene motor barke, pri čemer se izlijeta dva decilitra olja in pod mavričnim filmom je pol mandrača. Pri starih motorjih pri vsakem zagonu v morje kapne nekaj kapljic olja,« pove Jernej Peroša.
V preteklosti so bila tri večja onesnaženja, v katera so bili vključeni dodatni delavci in oprema. Leta 1983 je v akvatoriju ladjedelnice v Izoli močno neurje ladjo Ledenice treščilo ob betonsko obalo in poškodovalo njen trup, v morje je steklo več kot 90.000 litrov mazuta.
Na srečo je veter potiskal debel plavajoč madež k obali, zato je ekipa SVOM s pomočjo delavcev ladjedelnice in drugih služb nekdanjega podjetja Hidro Koper z montažo plavajočih zaves zaustavila njegovo širjenje in v enem tednu očistila onesnažen akvatorij.Dvakrat pa ji je zaradi nezadostne opremljenosti in slabih vremenskih razmer na pomoč priskočila tržaška služba Crismani; leta 1990, ko se je v slovensko morje razširil velik naftni madež iz italijanske smeri, in leta 2005, ko je šlo za ilegalni izpust večje količine težkega olja z ene od ladij v koprskem tovornem pristanišču.
Od ustanovitve je ekipa SVOM sedemkrat ukrepala pri potopitvah manjših plovil, bila je aktivirana ob štirih požarih na manjših plovilih, ki so v hipu zgorela – očistila je le plavajoče ostanke –, od leta 1989 pa je odstranjevala sluz in druge odpadke z morja, vendar zaradi omejenih sposobnosti ekološkega plovila ni dosegla želenih učinkov.
Plaže vse bolj čiste
Odpadki, ki plujejo po morju, prej ali slej pristanejo na obali. Nekateri odseki kakor magnet privlačijo smeti določene vrste. »Na Sveto Katarino rado nanese travo, na odseku Bele skale je usek, kamor nanese vso embalažo iz stiropora, na nekem drugem odseku je ogromno vatiranih palčk za čiščenje ušes. Ni nam uspelo ugotoviti, ali jih prinese tok ali jih ne prebavi bližnja čistilna naprava,« pravi Peroša. Čiščenje obalnih odsekov, ki zajema 16 kilometrov slovenske obale, poteka zadnji teden v mesecu. »Poleti zaradi turistov začnemo že ob petih zjutraj,« pove Marko Pijerov, operativni vodja ekološkega plovila. Zaradi kratke obale si Slovenija lahko privošči tako oseben pristop k njenem čiščenju, dolgoročno pa ostaja nerešeno vprašanje, kako preprečiti smetenje obal s kopnega. Zorka Sotlar je prepričana, da je najbolj učinkovito sredstvo ozaveščanje ljudi, za kar si tudi veliko prizadevajo.
A ekipa SVOM pozna že vse kreativne načine skrivanja smeti, ki jih uporabljajo obiskovalci plaž. Najraje jih tlačijo za skale, kakor da bi jih želeli skriti še pred samim seboj. Orokavičeni s prijemalko člani ekipe pobirajo plastične, kovinske in steklene odpadke in jih mečejo v vreče različnih barv. Uskladili so se, da ima najmanjši odpadek, ki ga še poberejo, premer dva centimetra, kolikor meri zamašek plastenke, največji, ki še ne spada med kosovne odpadke, pa po najdaljši stranici ali diagonali ne sme imeti več kot meter ali biti težji od štirih kilogramov.
»To je ostanek mrežice za pakiranje školjk,« Jernej Peroša na odseku Mladinskega okrevališča Debeli rtič pred našimi očmi podrži belo plastično mrežico. »V okolici školjčišč na strunjanskem delu jih je bistveno več kot drugje, čeprav naši školjkarji pravijo, da jih naplavi iz Italije.«
Možje odpadke iz morja in plaž sortirajo, stehtajo in oddajo Komunali Koper, odpadna olja in nafto pa pooblaščenim zbiralcem oziroma uničevalcem. Čeprav se podatki o letnih količinah odpadkov zbirajo šele nekaj let – lani so z obal odstranili okoli dve toni, z morja pa 47 kosov lesenih tramov, debel in podobnih plavajočih predmetov –, je opaziti rahel trend njenega upadanja. Čiščenje ter različne čistilne in ozaveščevalne akcije nevladnih organizacij, v katerih sodeluje tudi ekipa SVOM, so dosegli svoj učinek, pokomentira Sotlarjeva. Težava ostaja mikroplastika v morju, ki je ni mogoče tako lahko odstraniti. Je pa Agencija RS za okolje preko SVOM priskočila na pomoč ekipi strokovnjakov pri Inštitutu za vode RS, ki je opravljala poskuse z njenim lovljenjem.
