Kozolci ne bodo več propadali

Muzej kozolcev: To slovensko arhitekturno posebnost 
je treba ohraniti za zanamce.

Objavljeno
24. junij 2012 22.07
Kozolci
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija
Šentrupert – Na travniku pod znamenito gotsko cerkvijo sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem nastaja edinstven muzej na prostem s kozolci. Do konca julija nameravajo postaviti 19 obnovljenih kozolcev, ki so jih rešili iz rok lastnikov pred nadaljnjim propadanjem.

Kozolci so slovenska arhitekturna posebnost, nekaj pa jih najdemo tudi v zahodni Italiji in južni Avstriji, a tudi to je zasluga naših manjšin. Pri nastajanju projekta Muzej na prostem – kozolci so mnogi propadajoče lesene objekte ponujali, a so pozneje ugotovili, da gre za preveč pomembno arhitekturno in etnološko dediščino, da bi jo brezplačno prepustili muzeju. Samo na območju Mirnske doline so popisali in evidentirali 650 kozolcev, je za Nedelo povedal občinski višji svetovalec za okolje in prostor Iztok Kovačič. Uresničitev projekta bo stala 612.000 evrov, pri čemer si bosta stroške razdelila občina in evropski sklad za regionalni razvoj.

Na 2,5 hektarja velikem območju nastaja torej turistično, izobraževalno in kulturno središče, kjer bo v naravnem okolju razstavljenih 19 kozolcev – od najbolj enostavnega (ostrvi) do najbolj zahtevnega toplarja. Prikazovali bodo arhitekturni in socialni razvoj kozolca in ti bodo povezani z učno pešpotjo. Proste travnate površine nameravajo zasejati z žitom in zasaditi še vrbe. Iz njihovih vej bodo pozneje obiskovalcem prikazovali pletenje košar in košev. Uredili bodo prireditveni prostor in postavili začasne objekte in naprave, ki bodo služile turistični ponudbi.

»Smo lastniki Simončičevega kozolca toplarja, ki slovi kot največji v državi, zato želimo iz tega potenciala narediti vseslovensko zgodbo,« pravi župan Rupert Gole, ki ne more razumeti, da ta nacionalni ponos pospešeno propada in konča v peči. Prav z muzejem, ki bo z vso programsko ponudbo uradno odprt ob letu osorej, želijo Šentrupertčani s strokovno pomočjo ljubljanske biotehniške fakultete, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Fakultete za arhitekturo in Centra za razvoj Litija vplivati na zavest lastnikov kozolcev, naj jih vzdržujejo in tako to bogastvo ohranijo našim zanamcem. Postavili bodo 19 obnovljenih kozolcev.