Krvne skupine in hrana

Ali so hrana, ki jo uživamo, in krvne skupine res povezani? Dr. Tanja Kveder, vodja Laboratorija za imunologijo revmatizma, ki jo zasebno zanimajo številna druga področja, tudi prehrana, meni, da je tako. Med krvjo in hrano nastane namreč v telesu kemična reakcija, ki ni naključna in je odvisna tudi od naših krvnih skupin. Tanja Kveder je ugotovitve s tega področja zbrala v knjižici, ki je pred kratkim izšla z naslovom Krvne skupine – kažipot zdrave prehrane, majhnega formata in s plastificiranimi stranmi za vsakdanjo rabo.

Priročnik nas opozarja na živila, ki so nam glede na našo krvno skupino koristna, in na tista, ki nam utegnejo škodovati. Kaj vas je napeljalo na to?

Zdravstvene motnje, za uradno medicino rešljive z jemanjem zdravil, ki začasno lajšajo simptome, vzroka pa ne odpravljajo. Vsa zdravila sodobne medicine imajo stranske učinke, vidne in merljive ali pa tiho delujoče. Sprva jih niti ne opazimo in po določenem času jih niti medicina ne povezuje več z zdravili. Po dolgotrajnem jemanju pa povzročajo razne dodatne težave in bolezni, ki jih spet zdravijo z novimi zdravili. Zdravi se torej bolezni, nastale tudi zaradi zdravil. Krog je sklenjen in farmacevtska industrija cveti, tako kot velik del svetovne ekonomije, ki je (ne)posredno povezan z zdravjem.

Name je naredilo vtis delo naturopata dr. Petra J. D'Adama, ki je logično in razumljivo teoretično utemeljil povezanost prehrane in krvnih skupin. Začel je že njegov oče, dr. James D'Adamo, prav tako naturopat, v 50. letih prejšnjega stoletja, ko je izkustveno ugotavljal, da so se nekateri bolniki po določeni hrani odlično počutili, drugi pa so bili po njej utrujeni, brezvoljni in so celo še bolj zboleli. Najbolj je bilo to vidno pri težavah z želodcem, s kožo in dihali. Imunski sistem se namreč lahko zelo burno, celo usodno odzove na sestavine v živilih – z alergijami vseh vrst. V dolgoletni praksi je opazil vzorce, na primer, da se bolnikom s krvno skupino A ob visoko kalorični hrani z veliko mesa bolezensko stanje slabša, medtem ko ob hrani, bogati z rastlinskimi beljakovinami, dobesedno zacvetijo. Ugotavljal je, da se je bolnikom s krvno skupino A ob uživanju mlečnih proizvodov v sinusih in dihalnih poteh povečalo izločanje sluzi, tistim s skupino B pa so se pogoste težave z dihali ob mlečni prehrani zelo omilile.

Ali je sposobnost, da lahko prebavljamo mleko oziroma ga ne moremo, genetsko podedovana sposobnost iz pradavnine? So »ničle« dediči nekdanjih lovcev?

Vse krvne skupine so dedinje svojih prednikov, ki so v svojem času pretežno uživali določeno hrano, odvisno od načina njihovega življenja in vsakokratnih bioloških danosti. Mleko se je v prehrani pojavilo veliko pozneje od krvne skupine 0, zato ta krvna skupina večine mlečnih izdelkov ne prebavlja in ji škodujejo. Zgodovina človeštva je zgodba o preživetju in govori o hrani, iskanju hrane, selitvah zaradi iskanja hrane. Pojav kromanjoncev okoli 40.000 let pr. n. št. je ustoličil človeško vrsto na vrh prehranske verige in iz nje naredil najbolj roparsko vrsto. Najstarejši so bili lovci, ki so se hranili večinoma z mesom ujetih živali, živeli hitro in dinamično življenje. Tako se je evolucija krvnih skupin začela z mesojedo krvno skupino 0 in nadaljevala z »agrarno« skupino A, ki je bila rezultat prehranjevanja predvsem z nabiralništvom in poljedelstvom. Z razvojem govedoreje je sledila precej ravnotežna mlečnojeda skupina B in za njo najnovejša in večplastna AB.

Poenostavljeno: na molekularni ravni posamezne celice, torej tudi rdeče krvničke, nosijo na površini posebne označevalce – antigene, ki so značilni za posamezno krvno skupino. Kemijsko so to dolge verige sladkorjev za zaznavanje sorodnosti molekul, ki prihajajo z njimi v stik. So kot nekakšne antene, ki »ocenjujejo« mimoidoče molekule kot sebi sorodne ali pa tuje in glede na to dajejo organizmu signal, kako naj nanje reagira. Če je antigenu sorodna, jo sprejme, tujo pa zavrne. Med krvjo in hrano, ki jo pojemo, nastane namreč kemična reakcija in ta reakcija je del naše genetske dediščine. Najstarejša skupina 0 je tako imenovana osnovna »ničla«, ki pomeni, da ni antigena. Sestavljena je iz dolge verige sladkorjev fruktoze. Antigen vsake naslednje skupine poleg fruktoze vsebuje še njej lasten dodaten sladkor, ki jo naredi posebno.

Z rdečim krogcem označena živila naše telo torej zaznava kot tujek?

Tako je. Posamezna živila vsebujejo lektine, raznolike beljakovine, ki imajo sposobnost zlepljanja (aglutinacije). Veliko mikrobov, pa tudi naš imunski sistem, uporablja to superlepilo sebi v prid. Prilepijo se na tujo molekulo in s tem na druge organizme in povzročijo aglutinacijo in tako onemogočijo njihovo destruktivno delovanje. Lektini v prehrani delujejo podobno. Tisti, ki niso kompatibilni z antigenom naše krvne skupine, lahko zlepljajo celice tudi v vitalnih organih. Takšna hrana je označena z rdečim krogcem.

»Ničle« (pa tudi »A-jevci«) so tako netolerantne za lektine večine mlečnih izdelkov. Lektini mleka imajo značilnosti krvne skupine B, in če ga pije oseba s krvno skupino 0 ali A, se bo njen organizem takoj odzval z namenom, da ga zavrne. To se bolj ali manj čuti v obliki težav v tistem delu organizma, kamor se lektini namestijo. Še posebno nevarno je homogenizirano mleko, ki vsebuje maščobo, po posebnem postopku razbito v izjemno majhne maščobne kapljice. Nastanejo drugačne maščobne kroglice, ki absorbirajo beljakovine, predvsem kazein, ki stabilizira emulzijo: zmagovalna formula brez emulgatorjev. Toda pozor, maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano in je preprečevala trdnejšo vezavo s kazeinom, se nanj po homogenizaciji trdno absorbira. V naravnem mleku je kazein povezan s koloidnim kalcijevim fosfatom v micele. Naš organizem novonastale kombinacije (maščobe, obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, delno jo izloči, delno pa nalaga na stene žil. S tem tudi razložimo, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija. Encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic, razgrajuje proteinski del membrane maščobne kapljice, da organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, začne ta encim delovati na človeško tkivo in ga poškoduje. Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa.

Poudarjate, da veljajo vaša opozorila le za ekološko pridelano in gensko nespremenjeno hrano. Se je novega, neznanega torej treba bati? Zakaj?

Pri sprejemanju raznih »revolucionarnih« novosti, ki so »znanstveno dokazano« neškodljive, je potrebna velika previdnost. Spomnite se zakoncev Curie! Tudi rentgenska in druga ionizirajoča sevanja ne ubijajo samo hitro, ampak tudi zelo počasi in boleče, še prihodnje rodove. Takšne novosti tržijo plačanci velikih multinacionalk, zagovarjajo jih tudi naivneži in nevedneži brez kritične distance. Naivni in nevedni so lahko tudi nasprotniki in skeptiki, a večinoma so prav med njimi tisti, ki želijo stvari pravilno dokazati, kar pa je dolgotrajno in težko. Značilen primer je ravno umetno, z gensko manipulacijo spremenjena (ne naravno selekcionirana) hrana. Tudi s pesticidi in kemičnimi gnojili obdelana ter konzervirana hrana je spremenjena – predvsem hudo osiromašena. Ni primerljiva z biološko pridelano hrano, na kateri so bila razmerja krvnih skupin s prehrano tudi preverjena s poskusi in-vitro.

Ali laže uravnavamo telesno težo, če se izogibamo živil, ki so škodljiva za našo krvno skupino?

Osnovni namen takšne prehrane ni hujšanje, temveč način življenja. Če sledimo priporočenim živilom, bomo laže dosegli za nas optimalno težo in tudi shujšali bomo, če smo predebeli. Predvsem pa bo izginila marsikatera težava, ki smo jo imeli zaradi uživanja določene hrane, ki je za nas »prepovedana«.

Povezovanje krvne skupine z nekaterimi lastnostmi posameznika se zdi kar neverjetno. Ali obstaja možnost, da bo znanost nekoč dokazala tudi to?

Znanost velikokrat caplja za empirijo, tudi zato, ker mora vsako stvar izmeriti in statistično ovrednotiti. Krvne skupine niso povezane le s prehrano, ampak tudi z osebnostnimi lastnostmi ljudi, njihovim vedenjem in nagnjenji, celo nagnjenji do različnih fizičnih aktivnosti. Razne oblike gibanja imajo lahko popolnoma nasprotne učinke na njihovo počutje in zdravje ljudi z različnimi krvnimi skupinami. O tem veliko govori D'Adamo v svojih knjigah. Intenzivna fizična vadba ljudi s krvno skupino 0 prerodi in napolni z energijo, tiste s skupino A pa utrudi in so po njej brezvoljni. Spomnimo se, da je skupina 0 tista, ki se je v pradavnini ukvarjala predvsem z lovom in zato neprestanim gibanjem pri zasledovanju svojega plena.

Kakšno je stališče uradne medicine do povezovanja krvnih skupin z nekaterimi živili?

Pri nas ga nima, ker preprosto (še) ne razmišlja v tej smeri. Pa bi morala.

Vendar pa pri nekaterih boleznih prepoveduje (ali priporoča) uživanje določenih živil...

A se jih niti sama ne drži strogo. Kako bi bilo sicer mogoče, da v znani slovenski bolnišnici bolnica s hudo avtoimunsko boleznijo črevesja dobi za večerjo golaž in polento pa kislo zelje in same težko prebavljive obroke, ki dražijo prav črevesje? Že samo s spremembo takšne nemogoče prehrane v prilagojeno posameznikovi krvni skupini bi naredili veliko.