Tiskane izdaje
Zaradi zamude bi skoraj ostala pred vrati, saj naju je gospa, oblečena samo v najlonke in srajco, v studio spustila šele po odobritvi šefice Ane Jurkovič. Iz elegantne recepcije, ki bi bila prav lahko tudi čakalnica zdravniške ambulante, sva se izmuznila v srce striptiz kluba.
Vsaj takšen vtis so ustvarjali temen prostor, ki so ga razsvetljevale mavrične bleščice disko krogle, glasna glasba in štirje navpični jekleni drogovi, ob katerih se je raztezalo pet gracij. Da je vse le vaja, so govorila velika ogledala, ki so bila tam namesto občinstva. V njih so dekleta skrbno preverjala prepričljivost svojega zapeljevanja.
Tako nekako je videti začetek ure vadbe plesa od drogu v plesni šoli Mademoiselle, eni prvih, a nikakor ne edini v Sloveniji. Ples ob drogu se je iz striptiz barov začel seliti v telovadnice, fitnese in plesne studie konec prejšnjega tisočletja najprej v Ameriki in Kanadi, nato tudi v Evropi in Avstraliji.
Da ples ob drogu izkleše telo do popolnosti, je pokazala Demi Moore v filmu Striptiz, kot »najučinkovitejšo obliko fitnesa za ženske« pa ga je ustoličila Sheila Kelley.
Nekdanja baletna plesalka je bila tako navdušena nad svojo postavo in ženstvenostjo, ki jo je ponovno odkrila med pripravami za vlogo striptizete in plesalke ob drogu v filmu Dancing at the Blue Iguana (Vroči ples), da je postala ambasadorka plesa ob drogu. Napisala je knjigo The S Factor: Strip Workouts for Every Woman in izdala več učnih devedejev.
Po prve inštruktorice v striptiz bar
Iz njih se je učila tudi Ana Jurkovič. Težko pove, kaj natančno jo je pritegnilo pri plesu ob drogu. »Morda erotika, ta eksplozija erotike, omejene z estetiko, in to, da je bil tak ples dotlej dovoljen samo striptizetam v klubih. Zamikalo me je poskusiti nekaj novega in drugačnega. Nekaj, kar družba še vedno nekako obsoja, zato to zahteva veliko poguma. Hotela sem podreti stereotipe in pokazati, da ni vse črno ali belo.«
Za ples ob drogu jo je ogrel časopisni članek, zaradi katerega je na spletu preučila vse informacije o tej obliki vadbe. Ko je ugotovila, da tečajev pri nas še ni, je odšla v Los Angeles, kjer si je v živo ogledala plesalke, kupila drog in druge pripomočke. Leto in pol se ga je s pomočjo devedejev učila doma. Nato se je udeležila treningov pri nekdanji britanski in svetovni prvakinji Eleni Gibson v Londonu – konec tega tedna prihaja v goste v Slovenijo – in Zagrebu.
Ko je leta 2009 odprla Mademoiselle, je po drugo učiteljico odšla v striptiz bar, izbrala najboljšo striptizeto in jo naučila veščin vihtenja in zviranja ob drogu. Še zdaj si kakšna poklicna striptizeta pri Ani privošči zasebne učne ure. Med drugimi je učila tudi »najslavnejšo med njimi«, Pio.
Toda levji delež tečajnic je povsem običajnih deklet, ki vadbo obiskujejo zaradi sebe; da znova vzpostavijo stik s svojo ženstvenostjo, pridobijo samozavest, izgubijo kakšen kilogram in si učvrstijo telo.
»Ženske se sploh ne znajo več dotikati svojih teles,« ugotavlja Ana. Le okoli deset odstotkov tečajnic pa je takšnih, ki želijo s plesom ob drogu ali tako imenovanim plesom zapeljevanja (tease dance) – tudi tega poučujejo v Mademoiselle – razveseliti svojega partnerja.
Olimpijski šport?
Predsodki pred plesom ob drogu še vedno obstajajo, zlasti pri moških. A tudi tisti, ki ga povezuje s striptizetami, nemara celo prostitutkami, ob navzočnosti na učni uri ne more zanikati, da gre za zahtevno telesno vadbo. Ples ob drogu je pravzaprav kombinacija treninga za moč in aerobne vadbe, v katerem se prepletajo »elementi jazz baleta, čutnega izraznega plesa, ritmične gimnastike in pilatesa«.
Zahteva »dobro usklajenost gibov, gibčnost, vzdržljivost in precej fizične moči«. Če si boste na Youtubu ogledali posnetek večkratne svetovne prvakinje v plesu ob drogu Američanke Jenyne Butterfly, kako se ob spremljavi skladbe Angel skupine Massive Attack s šestmetrskega droga, samo s pomočjo notranjih stegenskih mišic, obrnjena z glavo navzdol spusti v prosti pad in se ustavi tik nad tlemi, ali pa posnetek avstralske prvakinje plesa ob drogu Felix Cane, ki se z rokama drži droga tako, da sta nogi v polni raznožki vzporedni z njim, boste bolje razumeli tudi peticijo, ki se zavzema, da bi ples ob drogu postal olimpijski šport.
Toda prej mu bo moral Mednarodni olimpijski komite podeliti naziv športa. Na tisoče plesalk in množenje mednarodnih in nacionalnih zvez vztrajno lobirajo, da bi ples ob drogu otresli slabega slovesa striptiz klubov in nočnih beznic ter ga povzdignili v spoštovanja vreden šport, ki se spogleduje z umetnostjo. Svetovna prvenstva potekajo že od leta 2005.
Pa vendar se plesa ob drogu postopoma in s pomočjo pravega strokovnjaka lahko nauči prav vsaka ženska, je prepričana Ana. Za vrtenje na drogu, različne položaje in akrobatske figure brez stika s tlemi si mora najprej okrepiti mišice, zlasti ramenskega obroča, trebuha, hrbta in zadnjice.
»Začele smo z zadrževanjem lastne teže na drogu. Biba je štela do osem. Pa ne hitro, ampak: ena... dve... tri...,« Anja oponaša počasno štetje inštuktorice. Posledice učenja so razbolele mišice in podplutbe na kolenih, a kaj bi s tem.
Anja obiskuje treninge plesa ob vrtljivem drogu, sama pa poučuje ples ob statičnem. Pleše že dve leti, prej se nikoli ni ukvarjala s plesom. Nad plesom ob drogu se je navdušila ob ogledu posnetka s svetovnega prvenstva.
Ko razmišlja o prednostih, ki ji jih je prinesla vadba, navede lepše gibanje in boljše zavedanje svojega telesa. Povedano ponazori z graciozno hojo s samozavestno privzdignjeno glavo. Obiskala je tudi nekaj striptiz klubov, zato ve, da tamkajšnje striptizete znajo manj kot ona in njene kolegice s tečaja. Seveda je na kakšnem žuru že dobila ponudbo, da zapleše ob najbolj primerni »štangi«, vendar tega raje ne počne. »Za ples ob drogu moraš biti dobro ogret, drugače se hitro poškoduješ.«
»Srečni konec«
Veliko raztezanja, ki pomaga pri izvajanju različnih elementov na drogu in ob njem, je še ena od stvari, zaradi česar je tečajnicam, s katerimi smo se pogovarjali, ta oblika telesne vadbe ljubša kot na primer aerobika.
V opravo za fitnes oblečenim dekletom – tista na zahtevnejši stopnji morajo kazati več gole kože, da lažje izvajajo zahtevnejše elemente na drogu – sploh ni treba opazovati inštruktorice Bibe, saj ogrevalne vaje znajo že na pamet.
Med moško raznožko, sklecami in serijami vaj za krepitev trebušnih mišic in zadnjice so prehajale z lahkotnostjo baletnih plesalk in čutno gibkostjo mačk. »Pomigajmo z rito bejbe,« zakliče Biba, ko so dekleta v predklonu s široko razširjenimi nogami in vzravnano hrbtenico. Sledi koreografija ob drogu, ki jo bodo dekleta predstavila na zaključni interni prireditvi ob koncu leta. V treh mesecih so skladbo Happy Ending pevca Mike slišale ničkolikokrat.
»Super skupina so, imajo umetniški talent,« jih pohvali Biba. Nekdanja inštruktorica fitnesa in plesalka je prav tako popolnoma predana plesu ob drogu. Njena vzornica je že omenjena Felix Cane, ki je sodelovala tudi v predstavi kanadske gledališko-akrobatske skupine Cirque du Soleil Zumanity.
Dekleta za Bibo še enkrat ponovijo nekaj težjih elementov koreografije. Pri »letečem piju« se sučejo okoli droga, noge pa držijo v položaju letečega Petra Pana. »Stisni trebušne mišice, razširi noge, nato pojdi v pi,« jih vodi Biba. Dekleta jo ubogajo in med vrtenjem okoli jeklene palice spuščajo zvoke, kakor da bi bile na vlaku smrti. »U, izi bejbe,« jih miri Biba.
Za njo ponovijo še body wave, pri katerem se s telesom v obliki črke S popeljejo ob drogu, ter palačinko in back hook. Nato gredo dvakrat zapored skozi koreografijo. Med eno in drugo ponovitvijo si roke posujejo s tekočim magnezijem, prav takšnim, kakršnega uporabljajo plezalci, Anja pa drog raje poprši z lakom za lase. »Juhu,« energično vzklikne Biba, zadovoljna z dobro izvedenima ponovitvama, in si z rokama sočno objame prsi.
Manjka le še zaključek predstave, ki si ga mora vsaka izmisliti sama. Anja se zavihti na drog, se obrne na glavo in noge razširi v razprte škarje. »Odlično,« pohvali Biba. »Samo še nasmej se!« Kakor profesionalne plesalke ob drogu.
