Na Japonskem vse manj porok in rojstev

Sodobne Japonke imajo vedno manj otrok, pa čeprav bi jih še kako rade imele.

Objavljeno
05. november 2011 10.34
Posodobljeno
05. november 2011 11.00
M. Gr., Panorama
M. Gr., Panorama

Čedalje več mladih Japoncev in Japonk zavrača poroko in ostaja brez otrok. V naglo starajoči se družbi, ki ji vlada tradicionalna morala, v kateri so nezakonski otroci predmet zaničevanja, priseljevanje tujcev pa tabu, ima izogibanje oltarju naravnost katastrofalne posledice.

Že zdaj je, kot kažejo najnovejše statistike, neporočenih deset odstotkov Japonk in 19 odstotkov Japoncev, starejših od 50 let. Čez dve desetletji, leta 2030, bo po ravnokar objavljeni študiji japonskega ministrstva za zdravje in delo samskih že četrtina žensk in skoraj 30 odstotkov moških nad 50 leti. Ti bodo celo življenje ostali single.

V japonski družbi, ki je v marsikaterem pogledu še vedno prežeta s tradicionalno moralo, odvrnitev od oltarja pomeni tudi življenje brez otrok. Nezakonski otroci so v tej vzhodnoazijski deželi družbeno marginalizirani in zato tako redki, da komajda pridejo v statistiko. A tudi poročeni pari imajo čedalje manj otrok. Še leta 1959 je japonska družina štela štiri otroke, konec šestdesetih tri, danes samo še dva. Prav pred dnevi so japonske oblasti začele biti plat zvona, ker je število otrok na družino prvič padlo pod dva – trenutno znaša 1,96 otroka na družino.

Za upad števila otrok so odgovorni predvsem neporočeni, ki ostajajo brez naraščaja. Nobena družba na svetu se zato ne stara hitreje kot japonska. Septembra so pristojne službe sporočile, da je že 29,8 milijona Japoncev starejših od 65 let. To predstavlja skoraj četrtino (23,3 odstotka) celotnega prebivalstva. S staranjem japonske družbe pada tudi stopnja rodnosti. Japonska mati v povprečju rodi le 1,26 otroka. To je tako malo, kot le v malokateri državi sveta. V prestolnici Tokio znaša stopnja rodnosti celo samo 1,0.

»Makeinu« – ženska, 
ki je zguba

Ocena, da bo leta 2030 samskih skoraj 30 odstotkov moških in kar četrtina žensk, ne stoji na majavih nogah, saj so temelji zanjo že položeni. Že danes je več kot polovica Japonk, ki so starejše od 30 let, neporočenih in brez otrok – in pri večini bo tako tudi ostalo. Prijateljici Tomoko in Mika živita v Tokiu. Obe sta izobraženi, imata zanesljivo službo, sta stari 34 let in – nimata nobenega moškega. Pa ne da bi bežali pred oltarjem. »Kadar greva zvečer skupaj ven, se pogovarjava skorajda samo o enem,« pripoveduje Tomoko. »Kako bi vendarle našli moškega.« Toda pravega je težko najti.

»Makeinu« pravijo na Japonskem ženskam, kot sta Tomoko in Mika. V prostem prevodu to pomeni toliko kot »izgubljeni pes«, luzer. V konservativni japonski družbi veljajo te ženske za zgube, čeprav so izobražene in uspešne v poklicu in bi bilo za družbo nadvse pomembno, da bi prav one ustvarile družino.

Japonski moški so bodisi preveč tradicionalni in pričakujejo, da se bo žena odpovedala poklicu in kasneje negovala ostarelega tasta in taščo, bodisi nimajo nobenega zanesljivega delovnega mesta. Po najnovejši vladni statistiki jih v prekernih oblikah delovnih razmerij dela že 39 odstotkov. A kljub temu da zaslužijo malo denarja, ostajajo pričakovanja družbe do njih tradicionalna: moški naj bo hranilec družine, medtem ko naj se ženska poroči, rodi otroke in ostane doma. Zato velja: kdor ima premajhno plačo, da bi lahko ustvaril družino, bo ostal tudi brez otrok.

Številne japonske ženske si želijo otrok. Tudi Tomoko, ki je specialistka za programsko opremo v nekem ameriškem podjetju. »A kaj naj storim, če ni nobenega vrtca in ne najdem moškega, ki bi se sprijaznil z mojo neodvisnostjo?« se sprašuje. Želja imeti otroka je pri Japonkah skoraj dvakrat tako velika kakor rodnost: nasproti 2,48 zaželenima otrokoma stoji stopnja rodnosti v višini 1,26. Pomemben razlog za takšno stanje je pesimizem, ki razsaja po japonski družbi, potem odsotnost kakršne koli perspektive ter strah ljudi, da kratko malo ne bodo kos izzivom, ki jih bo prednje postavila prihodnost.

Mir in spokoj 
v zakonskih posteljah

Posledica vsega naštetega je dolgčas v zakonskih posteljah. V neki pred kratkim objavljeni študiji ministrstva za zdravje je 40 odstotkov zakoncev odgovorilo, da v zadnjem mesecu niso imeli spolnega odnosa. Na podvprašanje zakaj, so moški odgovarjali, da so preveč utrujeni, ženske pa, da jim seks preprosto povzroča preveč težav.

Vsaj statistično gledano so Japonci ena izmed spolno najmanj aktivnih nacij sveta. Toda ti rezultati so v nenavadnem nasprotju s podobo, ki jo nudijo predeli Tokia, v katerih cveti prostitucija. Vrh tega le v malokateri prestolnici sveta tako veliko moških v najboljših letih brez trohice zadrege lista pornografske stripe na metroju. V tem vidijo znanstveniki enega od razlogov za spokojnost, ki vlada v zakonskih posteljah: hitra zadovoljitev ne terja emocionalne vezanosti, je cenovno dostopna in je na dosegu roke.

Nič od tega ne prispeva k višji rodnosti. Hkrati je pot, po kateri poskušajo stopati mnoge starajoče se evropske družbe, za Japonce zaprta. Vse politične stranke in vsi sindikati so soglasni v enem: vsi strogo zavračajo priseljevanje iz drugih azijskih dežel. Edina izjema je krovno združenje japonske industrije, saj podjetjem grozi, da bodo zdaj zdaj ostala brez kvalificirane delovne sile. Da bi bil položaj videti do kraja brezizhoden, velja omeniti še usihajoče notranje povpraševanje, ki je prav tako ena od neljubih posledic hitro starajoče se družbe in ki japonsko gospodarstvo peha v pogubno spiralo deflacije.