Tiskane izdaje
Medina Jagurdžija je dekle z Jesenic, ki je bilo letos v skupini do 19 let izbrano za najprostovoljko leta 2012. Že peto leto sodeluje v Človekoljubnem društvu UP, lani je pripravila delavnice medgeneracijskega sodelovanja, medkulturnega dialoga in prostovoljstva, aktivna pa je tudi pri humanitarnih projektih za otroke iz BiH.
»Zlahka bi si jo predstavljali na modnih pistah, pa smo jo mi vzeli,« pogovor o Medini začne njena mentorica in predsednica društva UP Faila Pašić Bišić. In res, pričaka nas še ne devetnajstletno dekle izklesane postave, dolgih nog, temnih las in oči ter oljne polti in arabskega imena. Mnoge vrstnice bi takšne danosti izkoristile v svetu mode. A ne Medina. Njo zanimajo drugačne stvari, nemočni ljudje, dobrodelnost, težave migrantov in otrok. Medtem ko najstnice vneto brskajo po trgovinah za novimi cunjicami, popoldneve preživljajo po kavarnah in večere po klubih, najprostovoljka leta 2012 svoj prosti čas posveča dobrodelnosti.
Tako je bila vzgojena
»To ni nič nenavadnega,« zatrdi Medina. »Odkar vem zase, je imela v moji družini pomoč ljudem v stiski pomembno mesto. Starši so še pred vojno prišli iz Bosne in Hercegovine. V Koper. Ko je tam izbruhnila vojna, so na vse načine pomagali rojakom. Z zbiranjem hrane, oblek, sprejeli so jih pod streho. Meni se zdi povsem samoumevno, da mi je mar za ljudi, saj sem bila tako vzgojena.«
Medina je najstarejša hči v družini. Za njo sta na svet prišli še dve. »Tudi njima ni vseeno za stiske drugih, a sta še premladi, da bi se bolj angažirali,« pove najstnica. Preden je šla v prvi razred osnovne šole, so se iz Primorske preselili na Jesenice. Sama s prehodom in zaradi dejstva, da je »od drugod« in »drugačna« ni imela težav, je pa že takrat opazila, da jih drugi otroci imajo: »Niso znali jezika, niso se znali primerno vesti, njihov šolski uspeh je bil slabši, a v šoli jim ni nihče pomagal.«
Otroci migrantov še danes doživljajo podobne stvari. »Tudi na Jesenicah, čeprav so izjemno večkulturno mesto. Predsodki in strahovi so še vedno prisotni,« se v pogovor vključi Faila Pašić Bišić. »Naše delo prav zato temelji na načelu promoviranja človekovih vrednot, humanih medčloveških odnosov in spodbujanju prostovoljstva predvsem pri socialnem varstvu. Trudimo se za zmanjševanje diskriminacije ranljivih ciljnih skupin, utrjevanje medkulturnega in medverskega dialoga ter za spodbujanje k strpnosti. Veste, etiketa priseljenca človeka lahko hitro potisne v marginalizirano skupino. Ti ljudje imajo v sebi polno talentov, ki jih nova družba ne prepozna. Tu nastopimo mi. Spodbujamo jih, naj ostanejo to, kar so, saj integracija nikdar ne sme postati asimilacija. Delamo na področjih, kjer je treba zelo veliko poguma, izkušenj in znanja.«
Magnet za otroke
Medina v prostorih društva preživi prav vsako popoldne. »Največ in najraje se ukvarjam z otroki, ki prihajajo k nam na delavnice. Veliko se pogovarjamo, da utrdijo jezik nove skupnosti, veliko rišejo. Skozi risbe spoznaš precej njihovih strahov in potem jim lažje pomagamo,« pove Medina. Faila pa si ne more kaj, da ne bi z navdušenjem povedala, kako radi imajo mlado učiteljico: »Včasih pokukam v prostor in vidim, kako se vsi navešajo nanjo, jo objemajo, kako so sproščeni. Če se pojavim jaz, se drugače vedejo. Vzbujam jim avtoriteto, ob Medini pa se sprostijo in ji zaupajo stvari, ki so zelo dragocene za naše nadaljnje delo z njimi.«
Kadar ni z otroki, Medina v društvu, kjer po Failinih besedah predstavlja prostovoljsko srce, opravlja tudi administrativna dela, pripravlja sejme in ob različnih prireditvah prodaja na stojnici društva: »Večkrat smo že zbirali oblačila, ki jih ljudje več ne potrebujejo, pa smo jih po simbolični ceni, za cente, potem prodajali. Izdelovali smo keramični nakit in ga ponudili na sejmih. Izkupiček smo vedno namenili kakšni dobrodelni organizaciji ali projektu. Sicer pa na stojnicah v mestu velikokrat promoviramo dejavnost našega društva.«
Štipendiranje na daljavo
Njihov poseben projekt je še štipendiranje pomoči potrebnih otrok na daljavo. Tudi tu ima Medina pomembno vlogo: »Nekateri otroci živijo v socialno zelo nespodbudnih okoljih, drugi pa prihajajo iz finančno dobro stoječih družin. Te stvari poskušamo nekako uskladiti in pritegniti premožnejše, naj z rednimi mesečnimi prispevki pomagajo šibkejšim. Po sistemu botrstva. Na žalost imamo primere otrok, ki še niso stopili v knjižnico, imamo takšne, ki jedo le enkrat na dan. Nekateri pri pouku močno zaostajajo, ker nimajo ustreznih šolskih potrebščin. To so zelo žalostne otroške usode,« pripoveduje Medina.
Ti otroci živijo v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, nekaj jih je v Maroku. Pomagajo jim ljudje, med njimi so študentje, ki zdaj živijo v Sloveniji, so bili pa v otroštvu tudi sami deležni trpkih izkušenj. Pri društvu UP so že poskrbeli za 40 otrok, 20 bi jih še potrebovalo štipendije. Ena izmed njih je Nidžma. Zanjo se je Medina še posebno zavzela: »Moji starši so poznali njene, ko so živeli v Bosni. Rodile so se jima tri punčke, a skrb zanje je po očetovi smrti padla na mamina ramena. Tam socialni transferji niso urejeni. Na zadnjem obisku sem opazila, da so deklice zelo suhljate, revno oblečene, da se jim stanovanje sesuva. Faili sem predstavila primer in Nidžmi sva poiskali botra. Zdaj hodi v tretji razred, mesečni znesek pa njeni družini ogromno pomeni. Ni več lakote.« Takšna drobna dejanja Medini pomenijo vstopnico za klub »Biti dober človek«, kakor ga je sama poimenovala.
Prostovoljka na Eurobasketu
Dekle ne dela za denar, niti za slavo, niti za nagrade. »Nisem je pričakovala. Seveda mi godi, da je nekdo opazil moje delo. Zdi se mi, da sem tu presegla celo svoja pričakovanja, a vendar si želim, da o meni govori le moje delo,« skromno pove Medina, ki je na pomembni osebni prelomnici. Končala je srednjo administrativno šolo, v ponedeljek pa se bo vpisala na gimnazijo, kjer se bo vključila na maturitetne priprave. »Zdi se mi, da bom imela tako boljše izhodišče za nadaljnji študij. Vleče me v smeri psihologije ali sociologije. No, najraje pa bi bila tajna agentka. Rada berem knjige s takšno vsebino. Bomo videli. Imam še leto časa za dokončno odločitev.«
V času obiska so bili prostori društva UP bolj prazni. »Družine se pripravljajo na ramazan in so že odšle na počitnice,« pove Faila Pašić Bišić. Medina tako ne ve, kam bi s prostim časom. Počitnic ni posebej načrtovala, a kljub temu: »Intenzivno iščem počitniško delo, ker bi se rada lotila vozniškega izpita. Teorijo sem že naredila, za vožnjo pa je treba zbrati kar precej denarja. Na Jesenicah ni veliko možnosti za delo dijakov.«
Ima pa še en adut v rokavu, ki se ga izjemno veseli: »Izbrali so me za prostovoljko na evropskem prvenstvu v košarki, ki se bo začelo konec avgusta. Zadolžili so me za akreditacije. Komaj čakam, da bom imela priložnost spoznati nove ljudi, pa še tekme si bom lahko ogledala.«
