Naravo in vesolje je treba dojeti v živo

Dijaki iz ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika, po domače iz Šubičke, te dni živijo z naravo v Pliskovici na Krasu. Glave stikajo v treh delovnih skupinah, proučujejo vodo, risali so pot kometa, ki ga bomo v nedeljo gledali s prostim očesom in budno prežijo nad lokalno floro in favno.

Vremenska napoved ni bila ravno obetavna. Na takšnih taborih je suho vreme zelo zaželeno. A tudi dež je vreme in mladeži v mladinskem hotelu Pliskovica ni čisto nič motilo, ker je včeraj dopoldne na Krasu lilo kot iz škafa. So se pač v prijetnem okolju, kjer so nastanjeni, lotili teoretičnih zank, opravljali poskuse in optimistično vztrajali, da za vsakim dežjem posije sonce. Na Kras so prišli že v torek in si spotoma iz vseh naravoslovnih vidikov ogledali Vilenico. Nabrali so tudi nekaj materiala, da so včeraj naravne pojave lahko ponazarjali na avtentičnih eksponatih. Dijaki v skupinah krožijo tako, da so en dan pri astronomiji, drugič pri biologiji in tretji dan pri kemiji.

Srce in duša Plečnikovih taborov je Boris Kham, ki vodi astronomsko delavnico. Zdi se mu zelo pomembno, da šolarje spelje iz formalnega okolja v naravo. Da jo začutijo, kot pravi. »Podobne tabore sem pripravljal že leta 1976, ko sem učil v osnovni šoli v Kamniku, po vzoru prvega Slovenskega astronomskega tabora. Sprva so bili tudi šolski tabori le astronomski, ker me pač najbolj zanima zvezdnato nebo in sem tudi dijakom hotel planete pokazati še z druge perspektive. Takrat so mnogi zmajevali z glavo, češ da se mi malo meša. Zdaj pa že dvajset let, odkar poučujem na gimnaziji, pripravljam tabore za dijake. Mladi morajo v živo doživeti razsežnosti vesolja, saj tako lažje razumejo naravne pojave,« pove profesor.

Učenje in zabava

Namignem, da je precejšenj zalogaj, takole priprljati 30 pubertetnikov, streči njihovim muham in še odgovarjati zanje, pa me profesor Kham hitro prizemlji: »Nobenih težav ni. Na začetku jim je treba predstaviti norme, jih malo priganjati in se jim prilagoditi. Tudi zabavamo se skupaj. S tako majhno skupino učitelj laže vzpostavi pristen odnos. V razredu to ni mogoče. Preveč jih je pa še okolje je bolj formalno. Veste, socializacija na takšnih taborih ni zanemarljiva. Ugotavljamo pa tudi, da se veliko več naučijo, ker ni nobene prisile.«

Nina, ki hodi v drugi letnik pritrdi: »Sproščeno druženje mi veliko pomeni. S sošolko sva bili že lani na taboru. Ker sva bili zadovoljni, sva se odločili letos ponoviti. Tu dobimo znanje, ki ga v šoli ne moremo. Vse je bolj zanimivo. Fino je tudi, ker nam ni treba ves čas sedeti pri miru in biti tiho.«

Ko je Nina omenila znanje, je Boris Kham dobil iztočnico: »Žal znanje danes v Sloveniji ni cenjeno. To mi najeda živce. Si predstavljate, kako na dijake delujejo informacije, ki jih vsak dan poslušajo o tem, kdo je ponaredil diplomo, kdo prepisal magisterij, jebemtiš, kam to pelje?! Verjemite, da je v teh razmerah težko ostati entuziast. Jaz bi lahko šel že v pokoj, dobil sem že vse mogoče nazive, ne morem se pritoževati, vendar imam pritiskov in sitnarjenja, ki jih doživljajo šole v zadnjem času, poln kufer.«

Mnogim bi bilo hudo, če bi ga zaprl in z njim za vedno odkorakal skozi šolske duri. Tudi Diani iz tretjega letnika, ki že tretjič požira informacije, ki jih profesor deli z njimi. »Naravoslovje je zakon. Ne smemo pozabiti, da smo ljudje del narave. Na taborih me najbolj pritegne praktično delo. Vse, ki smo tu, stvari res zanimajo in v majhnih skupinah se odlično dopolnjujemo. Seveda pa v prostem času lahko tudi malo požuramo,« pove dekle, ki se spogleduje s študijem biologije ali matematike.

Tudi na pršut in teran

Helena Kregar na taboru vodi kemijske delavnice: »Kemiki smo prišli na Kras pogledat procese kraških pojavov. Nikakor pa ne bomo mogli mimo dveh kraških značilnosti, pršuta in terana. Ko bo nehalo liti bomo obiskali tudi vinogradnike in pršutarno in si ogledali postopke izdelave obeh dobrot. Včeraj smo se lotili izdelave kozmetičnih izdelkov, naredili smo čokoladni glos za ustnice, danes bomo kuhali milo in zmešali dnevno kremo. Poskrbeli bomo še za kulinarične užitke, z izdelavo sladoleda. Na inštitutu Jožefa Štefana so nam odstopili malo tekočega dušika, zato bomo sladoledno kremo zlahka ohladili in se posladkali.«

Tega se veseli tudi Urban, ki hodi komaj v prvi letnik, pa so ga izkušnje kolegov s preteklih let prepričale, da se jim je pridružil: »Niti malo mi ni žal. Že v osnovni šoli sem se udeleževal vseh taborov, ker imam rad raziskovanja v naravi. Super se počutim, ker je precej sproščeno. Včeraj, ko je še vreme dopuščalo, smo igrali tudi nogomet, s seboj pa imam kitaro in zvečer bomo prepevali.« Rok iz tretjega letnika, ki je na taboru tretjič, je namignil na Urbana in pripomnil, da se fazani kar dobro obnesejo: »Prav kul je. Če prideš enkrat, greš vedno. Tu je zelo sproščeno, čisto drugače kot sedem ur sedeti v učilnici. Saj ne trdim, da so to ravno počitnice, v šoli pa le ni treba biti, pa še program je pester in zanimiv.«

Vsi potrebujemo naravo

Od kemikov se preselim k biologom. Skupini načeljuje Darja Silan, ki si biologije ne predstavlja znotraj laboratorija in štirih sten. »Za spoznavanje živega sveta je nujno izkustvo v naravi. Dijaki morajo razumeti povezanost ekosistemov. Opažam, da je dijakom pogosto vse odveč in da težko prenašajo tišino. Po določenem času, če jih pravilno vpelješ, pa začnejo uživati. Ko odkrijejo, da smo ljudje del narave, ko spoznajo to prvinskost, je drugače. Okoljska vzgoja je danes izredno pomembna. Saj veste, kako je danes s hrano, z zrakom, s hrupom, s stresom. Vsi rabimo naravo. Tokrat bomo poskusili začutiti Kras. Takoj, ko se bo nebo zjasnilo, bomo šli pogledat tudi jamo z netopirji, iskali bomo prve spomladanske živali in rastline. Nekaj zvončkov smo našli že včeraj pa tudi ptiči so nam že zapeli,« je navdušeno povedala.

V njeni skupini je bil najpogumnejši tretješolec Gal, ki je prav tako že tretjič na taboru: »Zelo sem zadovoljen. Malo se sicer še spoznavamo, ker so nas pomešali iz vseh razredov, a je zanimivo. Po obrokih moramo sami pomiti posodo, a se hitro navadiš. Pomembno je, da se bom naučil kaj novega. Razmišljam, da bi študij izbral kar v naravoslovnih vodah.« Andreja je tudi fazanka, prvič na taboru: »Zelo lepo mi je. V šoli so nam predstavili že prejšnji Plečnikov tabor in takoj sem vedela, da je to zame. Nihče drug iz mojega razreda se ni prijavil, a me ne moti, saj sem se hitro spoprijateljila z vsemi dijaki. Tudi s Filipom in Suzano, ki sta prišla iz Slovenske gimnazije v Celovcu.«

Kje pa sta? Aha, dve roki sta že v zraku. Letos se je tabora prvič udeležil tudi profesor Niko Otovic, ki na celovški gimnaziji uči fiziko in s seboj je pripeljal štiri dijake. Prej omenjena sta sicer še malo plašna, a po drezanju Filip iz tretjega letnika le pove: »Ja, vesel sem, da sem s Slovenci. Sem že našel nove prijatelje. Mislim, da imajo precej več znanja kot mi, saj pri pouku govorimo bolj v narečju, pa še jaz sem bolj len. Vem pa, da se bom kljub temu česa naučil.« Suzano je v Pliskavico pripeljalo zanimanje za astronomijo: »Upam, da bodo profesorji v redu. Naš je super, teh pa še ne poznam. Tudi v Avstriji poznamo tabore, me je pa zanimalo, kako izgledajo pri vas.«

Niko Otovic jo dopolni, da imajo, po njegovem vedenju, v Sloveniji naravoslovni tabori daljšo tradicijo: »To je lepa stvar. Slovenski dijaki so nas zelo dobro sprejeli. Malo nas ovira vreme, a upam, da bomo do petka lahko izvedli vse kar smo si zamislili. Tudi moji dijaki so navdušeni. Zanje ima ta obisk še dodatno vrednost, saj jim mednarodna socializacija lahko prinese precej pozitivnih izkušenj.«

Boris Kham za konec pripomni: »Morda bi moral izraziti rahlo razočaranje, ker se je za tabor odločilo le 26 naših dijakov. Povabili smo vse. Veste, pa finančni vidik tukaj sploh ne igra vloge. Večino stroškov pokrije šola iz šolskega sklada, dijake štirje dnevi stanejo le 50 evrov. Bolj problematično se mi zdi, da pretežni del mlade generacije preprosto nič ne zanima. Z ničemer jih ne moreš pritegniti. A tisti, ki so tukaj, odlično sodelujejo in prepričan sem, da bodo tudi marsikaj koristnega odnesli. Kdor se enkrat udeleži takšnega tabora, se navadno prijavi še vsako naslednje leto.«