Tiskane izdaje
»Zakaj so pametne? Veste, med seboj se lahko tudi pogovarjajo in merijo tako rekoč karkoli. Zdaj so najbolj zaposlene s svetlobo, temperaturo in vlago, rezultate meritev vsake svetilke pa je mogoče spremljati na internetu.« Katja Željan
Tako je na vprašanje, kakšne so pravzaprav tovrstne energijsko učinkovite svetilke, ki so jih prvi v državi postavili v občini Miren - Kostanjevica, odgovori tajnik občine Aleš Vodičar. Ampak to je šele začetek zanimive zgodbe, kako z energijo varčujejo na Goriškem.
Tudi daljinsko ogrevanje
na biomaso
Najprej k že omenjenim (javnim) svetilkam, ki očitno premorejo precejšnjo stopnjo »inteligence« in so osrednji del raziskovalnega projekta, v okviru katerega še preverjajo parametre njihove učinkovitosti s senzorji. Porabo vsake luči je mogoče spremljati po medmrežju. »Upamo, da bomo s projektom, ki ga financira tudi Evropa, porabo energije zmanjšali za polovico. Menjavo javnih svetilk v energijsko varčne in pametne smo začeli lani. Takrat smo jih zamenjali 150, letos še 60. Po načrtih bo že v začetku prihodnjega leta v občini več kot 800 takšnih svetilk,« pravi Vodičar. Njihovemu zgledu so nekatere občine že sledile – med bližnjimi naj omenimo Piran, Komen in Sovodnje v sosednji Italiji –, v prihodnje bodo pri javni razsvetljavi tako varčevali tudi ponekod na Gorenjskem.
A to ni edini adut, s katerim je občini Miren - Kostanjevica na natečaju portala Energetika.NET žirijo uspelo prepričati, da si v kategoriji malih občin (do pet tisoč prebivalcev) zasluži naslov energijsko najučinkovitejše slovenske občine.
Med svoje primere dobre prakse, ki jih je prijavila v sodelovanju z Goriško lokalno energetsko agencijo Golea, je uvrstila še drugo energijsko učinkovito ravnanje in uvajanje obnovljivih virov energije tudi zato, da bi izboljšala življenjski standard občanov in prispevala k varovanju okolja.
Poleg ambicioznih ciljev, da v nekaj letih zmanjšajo stroške javne razsvetljave za več kot polovico, nameravajo tudi precej zmanjšati porabo energije v javnih zavodih, saj pri prenovi stavb sledijo ciljem energijske učinkovitosti. Tako bodo vzpostavili daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso v Mirnu: najprej v zdravstvenem domu, šoli, vrtcu in občinski stavbi, v naslednji fazi pa naj bi k projektu privabili še lokalna podjetja in obrtnike. V ta namen so že poleti objavili javni razpis za podelitev koncesije za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso za prihodnjih dvajset let. Koncesionarja so ta mesec že izbrali, po sedanjih načrtih bo v devetih mesecih že začel izvajati koncesijo.
Še prva fotovoltaična elektrarna na hitri cesti
Brez ozaveščanja, izobraževanja in informiranja občanov o pomembnosti varčevanja z energijo in posledično zmanjševanja emisij v okolju ne gre. »Ljudi smo spodbudili, da morajo o teh vprašanjih razmišljati. Dokler je bila nafta sorazmerno poceni, so se ljudje največ greli s to obliko energije. A zdaj so stroški na energenta precej veliki, zato je treba razmišljati o drugačnih, alternativnih virih energije. Prav tako so lokalne skupnosti v zadnjem času deležne spodbud za postavitev energijsko učinkovitih domov, tako da se jih je veliko odločilo za zamenjavo pročelij hiš, streh in oken, nekateri pa so naredili še korak naprej in z daljinskim ogrevanjem zgradili hiše in celo halo za piščance. Ponekod, denimo, so pri obnovah streh poskrbeli še za postavitev lastnih elektrarn. V glavah ljudi se je veliko premaknilo, čeprav nas mnogo dela čaka tudi v prihodnje,« meni Zlatko Martin Marušič, župan občine Miren - Kostanjevica, kjer so že leta 2008 sprejeli lokalni energijski koncept, ki se je doslej izkazal za učinkovitega. »Če bomo naloge, ki smo si jih zadali, uresničili, bomo energijsko učinkovita občina tudi prihodnja leta,« je prepričan. Občina je prejela tudi zanimivo nagrado: izračun ogljičnega odtisa (carbon footprint) oziroma kazalnik porabe fosilnih energijskih goriv in vpliva na podnebne spremembe za enoletno obdobje.
Zadovoljni so tudi v Goriški lokalni energetski agenciji Golea, kjer so po besedah njenega direktorja Rajka Lebana zadnje čase naredili veliko na področju obnovljivih virov energije in energijske samopreskrbe regij. Tako že nastaja še en zanimiv pilotni projekt, ki ga bodo postavili v neposredni soseščini energijsko najučinkovitejše male slovenske občine, v občini Šempeter - Vrtojba. Ob hitri cesti Bazara–Vrtojba nameravajo kmalu namestiti fotovoltaično elektrarno z močjo 167 KW. Ta bo postavljena na protihrupni zaščiti ceste in bo hkrati prvi tovrstni primer takšne sončne elektrarne v Sloveniji. Drugi del projekta bo zajemal zamenjavo dvajsetih dotrajanih kotlov na kurilno olje s kotli na lesno biomaso v osnovnih šolah in vrtcih na območju širše Primorske, tretji del pa namenjen promociji trajnostne rabe energije. Omenjeni projekt s proračunom 3,3 milijona evrov, ki se je začel lani in bo trajal do leta 2013, spada v slovensko-švicarski program sodelovanja za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik v razširjeni Evropski uniji in je eden večjih projektov na področju obnovljivih virov energije na Primorskem, saj v njem poleg občine Šempeter - Vrtojba sodelujejo še Nova Gorica, Brda, Tolmin, Koper, Pivka, Ilirska Bistrica in Piran.
