Kava - dišeča sopomenka za druženje

Kavo zdaj pijejo po vsem svetu, pripravljajo pa jo različno in tudi navade pitja so različne. Na Balkanu, recimo, je to družabni obred in tako je tudi v Sloveniji.

Kava je pri nas sinonim za družen­je, tako zelo, da je postalo povabilo na kavo fraza, ki se ne nanaša le na pitje kave, ampak česarkoli. Ko pa se pije kava, se vse redkeje turška in vedno bolj espresso, s katerim nas je osvojila soseda Italija. In ob njej imamo navado dolgo posedati.

Dražja in slabša doma

Italija je domovina espressa, tam se dobesedno v vsakem baru, še najbolj zakotnem, pije odlična kava. Le da za Italijane to ni obred, ampak jo spijejo na hitro, v enem ali dveh požirkih, pogosto mimogrede stoje v baru, večkrat na dan. Vseeno pa imajo izostren občutek za njen okus. Nekaterim je bolj všeč ta mešanica, drugim kakšna druga, pomembno je, da je espresso pravilno priprav­ljen. V Sloveniji je drugače. V naših lokalih še vedno ne znajo pripraviti espressa, ki bi bil po okusu in aromi primerljiv z italijanskim. Pa sploh ni težava v vrstah kave, saj tudi v lokalih, kjer strežejo illy (in imajo njihove aparate) in druge kakovostne mešanice, niso takega okusa kot v italijanskih.

V slovenskih lokalih ne znajo in očitno nočejo znati kuhati kave, kar s kavnim aparatom ni tako težko, sploh ker nekateri dobavitelji lokale opremijo z dobrimi aparati in osebje šolajo, da bi jih znali pravilno uporabljati. Je že res, da ima nekdo več občutka kot drugi, podobno kot pri kuhalnici, ampak poleg tega je treba aparat ustrezno vzdrževati in ne goljufati s kavo. Saj z njo že tako lepo zaslužijo. Kava v slovenskih lokalih je dražja kot v italijanskih, je ena najdražjih v Evropi. Vsakdo, ki jo pije doma, lahko izračuna razmerje med stroški in ceno v lokalu, ki je vsaj ena proti osem in takšnega ni pri nobeni drugi pijači. Zato je nepojmljivo, da lastniki od zaposlenih ne zahtevajo, naj se potrudijo, in še manj, da tega ne zahtevajo gosti. Pri pripravi je dober kavni aparat seveda pomemben, enako pomemben pa je človek, tako kot ni samo od štedilnika odvisno, kakšna hrana se bo na njem skuhala.

Vidi se, ali je dobra

Kako takoj, še preden kavo pokusite, veste, ali je dobra? V skodelici mora biti na vrhu približno štirimilimetrska smetanasta oz. kremasta plast svetlejše, karamelne barve. Če je temno rjava, ni v redu, prav tako ne, če je na sredini temna ali svetla luknja ali če so na površini beli madeži. Pri dobrem espressu ostane kremasta plast tudi, ko mu dodate kapljico mleka, se pravi pri macchia­tu. Pri nas se skoraj ne more zgoditi, da bi vam macchiato postregli z espressom v skodelici in mlekom v posebni posodici, da bi si ga dodali sami. Zmotno je tudi prepričanje, da več mleka zakamuflira slabo kavo. Deloma že, vseeno pa iz slabe kave ne more nastati dober cap­puccino, izdajalska je že aroma.

Mleta ali v kapsulah

Nedvomno lahko najboljšo pijete, če si sami kupite dober kavni aparat, v katerem se pripravlja kava v kapsulah. Tu ga ni mogoče polomiti, aparat nastavite na želeno količino vode (dolga, kratka kava), v kapsuli pa je ustrezna količina kave. Aparati niso dragi, so pa v primerjavi z mleto kavo dokaj drage kapsule. Kapsule posameznih proizvajalcev so skladne le z njihovimi aparati in takšna z dobro kavo stane približno trideset centov. Med najboljšimi, prav odlična, je tista, ki jo reklamira George Clooney, vendar v Sloveniji ni naprodaj. Mnoge v tujini zanese v butične trgovine tega proizvajalca, ki so na najuglednejših krajih. In ko ste tam, vas zlahka zapeljeta dizajn kavnih aparatov in okus kave, ki jo v lepem prostoru ponudi prijazno osebje. Trgovino zapustite z aparatom in spodobno zalogo kave, ki vam jo podarijo. Tako postanete odvisni od njihove ponudbe in nad­legujete prijatelje, kadarkoli gredo v katero od mest z njihovo trgovino. Nakup nove zaloge po internetu se zaradi drage poštnine ne splača.

Aluminijaste kapsule prodaja že veliko proizvajalcev, njihova slabost je, da obremenjujejo okolje. Kljub vsem tem novostim pa dobra stara kafetiera še ni resno ogrožena. Kapsule imajo za zdaj komaj nekajodstotni delež, res pa je, da se ta hitro povečuje. Predvsem starejši ljudje se kafetieri ne bodo odrekli in tudi tisti z manj denarja ne. Kava iz nje je namreč bistveno cenejša, stane približno petnajst centov.

Klasična kava se pripravlja na štedilniku, za okus je pomembno, da potem, ko voda zavre, počasi pronica v zgornji del posode. V zadnjem času, ko se uveljavljajo indukcijske grelne plošče, prodajo vse več električnih kafetier. Na celotnem trgu pa je na prvem mestu še vedno tista, ki jo pripravljajo v velikih vrelnikih s filtri.

Največji ljubitelji 
na severu

Največji pivci kave niso na jugu, kakor najbrž marsikdo misli, ampak na severu. Največ kave na prebivalca popijejo Skandinavci. Največji trg so Združene države Amerike, kjer porabijo šestnajst odstotkov vse kave na svetu, na drugem mestu je z enajstimi odstotki Brazilija, ki je največja proizvajalka na svetu. Italija, ki je med največjimi izvoznicami pražene kave, je po porabi šele deseta na svetu. Poseben okus za kavo in tudi način pitja imajo Američani, ki si jo privoščijo kar iz papirnatih skodelic med hojo po cesti.

Primerna skodelica

V resnici pa je treba za popoln užitek kavo piti iz primerne skodelice, tako kot vino pijemo iz pravega kozarca. Prava skodelica je iz debelejšega porcelana, ker se tako najbolje ohranja toplota ter poudarita okus in aroma. Idealna pa je majhna skodelica, ki ima dno v obliki jajca.

Illyjeve skodelice recimo so ne le prave, ampak so tudi umetniški izdelki. Prvo je za to znamko leta 1992 oblikoval Matteo Thun in od takrat so svoj umetniški pečat na njih pustili številni umetniki, med njimi Michelangelo Pistoletto, Julian Schnabel, Robert Rauschenberg, Jeff Koons, Marina Abramović in nazadnje, letos, Anish Kapoor. Nastala je prava umetniška zbirka, v kateri so kompleti s po šestimi skodelicami, mogoče pa je kupiti tudi po eno. Podjetje Illy je velik podpornik sodobne umetnosti, saj sponzorira umetnike, umetniške ustanove in razstave po vsem svetu, že večkrat tudi likovni bienale v Benetkah.