Tiskane izdaje
Do pred kratkim so znanstveniki domnevali, da so se prvi dinozavri razvili pred okoli 230 milijoni let. Fosilizirane kosti, ki jih štejejo raziskovalci za najstarejše doslej najdene ostanke dinozavra, pa pojav dinozavrov na Zemlji pomikajo še za kakih deset do petnajst let globlje v preteklost našega planeta.
Skupina znanstvenikov pod vodstvom Sterlinga Nesbita iz univerze Washington v Seattlu je preučila nadlaket in nekaj vretenc neke živali, ki so ji raziskovalci nadeli latinsko ime Nyasasaurus parringtoni.
Žival je merila dva do tri metre v dolžino in 80 centimetrov v višino. Na njegovih kosteh so našli poteze, ki so značilne za dinozavre, odkrili pa so tudi indice, ki pričajo o hitri rasti kosti, kar je prav tako značilnost, ki jo najdemo tudi pri drugih dinozavrih.
Kosti živali, v kateri so znanstveniki prepoznali primerek pradinozavra, so našli v Tanzaniji, in sicer že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ostanki so leta dolgo neopaženi ležali v Londonskem prirodoslovnem muzeju, dokler jih ni pod lupo vzela skupina raziskovalcev iz Združenih držav Amerike. Primerjali so jih s kostmi dveh drugih dinozavrov, ki jih hranijo v muzeju v Kapstadtu v Južni Afriki.
Ko je Zemljo naseljeval Nyasasaurus parringtoni, so bili vsi danes znani kontinenti združeni v pracelino z imenom Pangea. Kraj, kjer so kosti našli, se je nahajal na jugu Pangee, torej na območju, iz katerega so se razvili današnja Afrika, Južna Amerika, Antarktika in Avstralija. Fosil dinozavra, ki je vse doslej veljal za najstarejšega, so izkopali na območju današnje Argentine.
