Ogled pornografije kot obred za vstop v odraslost

Ljubljana – Rezultati raziskav, ki se ukvarjajo z vedenjem najstnikov na spletu, so jasni: starši mislijo, da vedo, kaj počnejo njihovi najstniki. Najstniki pa svoje početje pred starši skrivajo in se o tem z njimi ne pogovarjajo. Največja težava je pornografija.

Vstop visoko zmogljive tehnologije v obdobje pubertete pomeni prelomnico zaradi hitrosti dostopa do informacij in pornografije. Večina najstnikov ima dve socialni identiteti: realno in virtualno, razlagajo strokovnjaki. Pogosto pozabljamo, da se vse sledi, ki jih mladi puščajo na internetu, prodajajo podjetjem. V sledenju mladini je najbolj iznajdljiva in agresivna pornografska industrija.

Dr. Renata Šribar opozarja, da najstniki in najstnice lahko naletijo na pornografijo na internetu tudi, ko tega ne nameravajo. Na primer, če vtipkajo v iskalnik naslov knjige ali filma, lahko dobijo za rezultat pornografsko vsebino. Še posebej sporno je, da pornografske spletne strani pogosto dajejo vtis, kot da so pornografske podobe objavile njihove vrstnice. Hkrati se pod fotografijo pojavi podpis, ki se spremeni glede na lokacijo ogleda, na primer: Tina, 18 let, Ljubljana.

Ogledi pornografskih vsebin kot droga

Lani v Roterdamu nagrajeni srbski film Klip prikazuje s pornografijo in nasiljem zaznamovane najstnike, ki komunicirajo prek mobilnih telefonov in vizualnih podob. »To, kar se dogaja v Klipu, ni samo film,« pove osemnajstletni Luka, »te stvari se dogajajo tudi pri nas«. Luka meni, da so glasbeni videi, ki prikazujejo stilizirane orgije, pač dosegli svoje: »Vsak z vsakim, to ni danes nič nenavadnega.«

Kaj spodbuja ogled pornografskih vsebin na internetu? Antropolog dr. Dan Podjed, ki se je pogovarjal s slovenskimi uporabniki spletne pornografije, povzema ugotovitve ameriških raziskovalcev Garyja Smalla in Gigi Vorgan, ki trdita, da takšni ogledi v možganih sprožijo nevrokemični učinek, ki se lahko primerja z učinkom nekaterih drog (heroina, kokaina).

Pred desetletjem je bil pornografski material dostopen v revijah ali na videokasetah, zdaj pa je od najstnika oddaljen le sekundo. V desetih minutah lahko najstnik vidi toliko spolno eksplicitnih prizorov, kot jih ne bi naši predniki v vsem življenju. Težava pornografije ni grafični prikaz spolnosti, temveč odsotnost pomembnosti medčloveškega odnosa in prisotnost spolnih praks, ki za najstniška dekleta pogosto predstavljajo fizično bolečino.

Dr. Šribarjeva navaja znane podatke, da prisotnost pornografije v najstništvu pomeni možnost nižanja starosti vstopa v spolnost. Opaža, da pornografska industrija širi konstrukcijo porno seksa, ki pa je ne spremljajo enako močni alternativni diskurzi. Torej, fantje se lahko pod vplivom pornografije že pri dvanajstih letih sprašujejo o dolžini svojega penisa, dekleta pa svojo seksualno identiteto konstruirajo pod vplivi porno spolnosti.

Dekleta so bolj izpostavljena

Slovenski psiholog, ki ostaja anonimen, da ne bi izpostavil svojih mladoletnih varovank, pove, da je svojevrstno potrjevanje deklet na facebooku razširjeno tudi pri nas. Razgaljena fotografija sošolke lahko hitro zakroži na socialnem omrežju, krivo je lahko tudi medvrstniško nagajanje.

»Dekleta se pogosto niti ne zavedajo pasti in nevarnosti zaradi objave razgaljene fotografije; tako lahko spravijo v zadrego sebe in druge.« Vendar dekleta s tem le sledijo aktualnim zvezdnicam, kot sta Rihanna in Miley Cyrus, ki redno objavljata svoje provokativne podobe na družabnih omrežjih in tako želita doseči pozornost, odobravanje in posnemanje.

Enako, meni psiholog, počno nekatere slovenske najstnice, ki tako poskušajo doseči potrditev med fanti. Ne pozabimo, facebook je nastal kot aplikacija, ki je omogočala seksistično, javno in anonimno ocenjevanje mladih deklet. Prav to socialno omrežje je za večino slovenskih najstnikov najpogostejši virtualni prostor druženja.

Šribarjeva tudi razlaga, da pornografija med mladimi pomeni svojevrsten obred prehoda v odraslost. Za fante to pomeni skupinski ogled pornografije, za dekleta pa pornoseksualizacija samih sebe. Čeprav se številne med njimi zavedajo večplastnosti svojega početja, od raziskovanja, razkazovanja, do možnosti zlorabe, ko objavijo svojo pornoseksualizirano podobo, je vseeno pritisk tega trenda premočan. Ravnati drugače namreč pomeni biti izločen iz družbe vrstnikov in vrstnic.

»Pametni telefoni nas delajo neumne«

Sodobni telefoni najstnikom omogočajo nenehno prisotnost na socialnih omrežjih, brskanje po spletu in usmerjanje pozornosti na ekran, kar pomeni manj energije za kakovostno komunikacijo in slabšanje sposobnosti koncentracije. Številni najstniki se tega naučijo od staršev, ki se raje kot pogovorom posvečajo telefonu ali računalniku. Poleg družine pa ima družba vrstnikov na najstnika odločilen vpliv.

Navsezadnje najstniki tudi sami opazijo negativne posledice pretirane uporabe tehnologije. »Pametni telefoni,« je kritičen Luka, »nas delajo neumne.« Povedal je, da je načrtno izklopil vse aplikacije na telefonu in ga zdaj uporablja kot običajen mobilni telefon. Pošilja le kratka sporočila in se pogovarja. Internet uporablja na telefonu samo takrat, ko je nujno.