Olimpijske igre: nešportna plat zgodbe

Začetek in konec spektakla leta: veliko samopromocije in nekaj politične korektnosti.

Objavljeno
13. avgust 2012 13.49
OLY-CLOSING-CEREMONY-ACT1-DAY16
K. V., Delo.si
K. V., Delo.si

Britanski mediji so tudi danes veliko prostora namenili olimpijskim igram. Pod drobnogled so vzeli tudi otvoritveno in sklepno slovesnost.

Današji Guardian, denimo, objavlja tudi pogovor z Doreen Lawrence, ki je bila prva zastavonosilka na slovesni otvoritvi letošnjih olimpijskih iger v Londonu.

Mati umorjenega 19-letnika iz Velike Britanije deli usodo številnih, ki izgubijo svoje otroke zaradi nasilja.

Doreen Lawrence je po letih aktivizma dosegla, da so letos pravnomočno obsodili dva od petih osumljencev, ki so leta 1993 umorili njenega sina Stephena Lawrenca, ko je čakal na avtobus. Dokazala je, da je metropolitanska policija malomarno vodila preiskavo umora samo zato, ker je bil njen sin temnopolt. Zaradi svojega prizadevanja za pravično sojenje je sprožila številne spremembe v britanskem pravosodnem sistemu.

Nošenje olimpijske zastave na slovesni otvoritvi letošnjih olimpijskih iger je bila čast, ki je sicer med drugim pripadla tudi generalnemu sekretarju OZN Ban-Ki Munu in športnikoma Haileju Gebrselassieju in Mohamedu Aliju.

Javnost je z odobravanjem pospremila vključitev Doreen Lawrence v začetek olimpijskih iger. Njen boj s sodnimi mlini velja morda več kot marsikateri športni dosežek, za katerega garajo športniki in športnice.

Zaključna slovesnost je bila za nekatere morda še bolj spektakularna kot otvoritev. A je nanjo – drugače kot na otvoritveno slovesnost – priletelo tudi nekaj kritik.

V nedeljo zvečer so se na olimpijskem stadionu predstavili predvsem glasbeni zvezdniki in zvezdnice z Otoka – od (samo za to priložnost) ponovno združenih pop pevk Spice Girls do pop zasedbe Take That in Georgea Michaela ter številnih drugih.

Britanska javnost jih ni sodila preostro. Plaz kritik se je usul predvsem na tisti del sklepne prireditve, ki je bil namenjen predstavitvi britanskih modnih dosežkov. Ost javnosti je bila usmerjena predvsem v Naomi Campbell, Kate Moss in Victorio Beckham.

Naomi Campbell so očitali, kot navaja Daily Mail, da si ne zasluži takšne izpostavljenosti, ker je grobo ravnala z zaposlenimi. V svojo pomočnico je namreč zalučala telefon. Pikra pripomba na njen račun je bila, »ali je metanje telefonov zdaj postalo olimpijska disciplina«.

Kate Moss, ki so jo britanski tabloidi ujeli pri uživanju kokaina, naj bi bila neprimerna za nastop na sklepni prireditvi, ker bi zagotovo »padla na dopinški kontroli«.

Nekateri pa niso odobravali, da se je med britanske modne oblikovalce, katerih oblačila so predstavili na slovesnosti, uvrstila nekdanja članica skupine Spice Girls, Victoria Beckham. Bila naj bi odločno preveč nova v tem poslu in nikakor ne na ravni britanskih modnih velikanov, kot so Paul Smith, Alexander McQueen in Viviene Westwood.

Olimpijske igre so tako globalni spektakel, da se je le malokdo spraševal, kakšni so stroški takšnega dogodka in kako so prireditelji v času evropske finančne krize dobili denar za postavitev in izvedbo razkošne otvoritvene in sklepne prireditve.

Je pa morda kdo pomislili, da je pohvalno, kako se je na tem dogodku našel prostor tudi za aktivistke, kot je Doreen Lawrence.