Tiskane izdaje
So šole, kjer učenci nabirajo predvsem podatkovno znanje, in šole, kjer je pomembno tudi, da se učenci razvijajo v samostojne ustvarjalne osebnosti. Drugih je vedno več in ena med njimi je nedvomno OŠ Brežice. Bogat nabor zunajšolskih dejavnosti pri njih omogoča, da vsak učenec najde takšno, ki mu je pisana na kožo.
Ob nedavnem obisku nas je šola prijazno pozdravila že s svojo zunanjščino, ko pa smo se sprehodili skozi notranjost in spoznali učitelje in učence, smo se prepričali, da ne ostajajo samo pri besedah. Le del pouka poteka v navadnih učilnicah.
Devetošolce smo, denimo, našli v računalnici, kjer so se učili pravilno navajati vire. Dobro bi bilo, da bi medse povabili naše politike, gospodarstvenike in še koga, pa bi imeli manj afer, se skupaj pošalimo. Sosednji knjižnični prostori redkokdaj samevajo, saj najmlajši učenci pogosto prihajajo.
Ta dan so spoznavali pravila ravnanja s knjigo. »Je prav, da poslinimo prste, ko listamo?« vpraša učiteljica. »Ne, ni v redu,« odvrnejo otroci. Mimogrede se pohvalijo s svojo knjigico Mucke in mucki, ki so jo izdali konec lanskega šolskega leta, ko so bili še drugošolci.
Pišejo in izdajajo svoje knjige
Sami so napisali zgodbice in jih tudi ilustrirali. Nastal je izdelek, na katerega bi bila ponosna vsaka založba. Prvič so se podobnega izziva petošolci v osemletki v okviru projekta Skriti zaklad lotili pred petimi leti in nastalo je Pet M-jev.
Za spodbujanje branja izkoristijo vsako priložnost, pove pomočnica ravnateljice, koordinatorica kulturnih dejavnosti na šoli, Darja Mandžuka. Pripravljajo popoldanske literarne ure, knjižničarka pride s knjigami med otroke v jutranjem varstvu, našteva različna prizadevanja za večjo bralno pismenost.
Ko se k temu pridruži še spodbuden ustvarjalni duh, je pot do kulturne šole tlakovana. V treh letih jim je uspelo na visoki ravni ohraniti 26 kulturnih zasedb in suhoparna statistika kaže, da je vsak učenec vključen vsaj v eno tako dejavnost. V resnici jih nekateri obiskujejo več, kajti vsi pač niso umetniško navdahnjeni.
»Ključ uspeha je v timskem delu, pripravljenosti učiteljev in učencev za dodatno delo. Za to, da je nastalo toliko dobrih gledaliških predstav, plesnih in pevskih nastopov, je bilo potrebnih veliko popoldanskih ur vaj in še več priprav,« razlaga Mandžukova. Največ jih je vključenih v enega od pevskih zborov ali vokalnih skupin, priljubljene so tudi plesne dejavnosti. S folklorno in plesno skupino za starinske plese žanjejo lepe uspehe na tekmovanjih.
Šolske noše za folkloriste
Mentorica Zdenka Dušič pove, da so zahteve na tekmovanjih zelo stroge. Pomembne so tudi obleke, zato folkloristi plešejo v kostumih, ki so v resnici posnetek originalne šolske noše iz leta 1910. Vsi kosi, vključno z ročno narejenimi visokimi usnjenimi čevlji, so do potankosti dodelani. V tej noši se seznanimo tudi z najmlajšo zvezdo folklorne skupine, osemletnim Sandijem, virtuozom na diatonični harmoniki. Ima prekrasen glas in seveda obiskuje tudi pevski zbor.
Mladinski zbor se pravkar pripravlja na nastop združenih občinskih pevskih zborov ob obisku vrstnikov iz Južne Afrike. »Pesmi so iz lanskega repertoarja, ampak dobili smo nekaj novih pevcev in kar trdo bomo morali delati, da jih bomo izpilili za nastop,« pravi zborovodkinja Zinka Škofca. Pojejo tri- in tudi štiriglasno, vaje so predvidene štirikrat na teden, a pogosto dela z vsakim glasom posebej in tudi individualno.
Ravnateljica Marija Lupšina Novak poudari, da ji sodelavcev ni treba posebej spodbujati k delovanju na različnih področjih. Ko je pred trinajstimi leti prevzela to mesto, je bila šola v dobri kondiciji in začeto so le nadgradili s prizadevanji okoli štirih stebrov: pismenost, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), zdrav življenjski slog in medsebojno sodelovanje.
Ne le podatki, tudi vrednote
»Pri nacionalnih preizkusih znanja smo povprečni, a se s tem ne obremenjujemo, ker se zavedamo, iz kakšnega socialno-ekonomskega okolja prihajajo naši učenci. Pomembno se nam zdi tudi, da lahko razvijajo svoje interese in ustvarjalnost in da ponotranjijo pozitivne vrednote,« pravi ravnateljica. Vse to ji po lastnih besedah uspeva, ker ima dobre sodelavce, ki imajo zamisli in so pripravljeni na timsko delo.
»Denimo skupina športnikov je zelo povezana, že nekaj let zapored so med prvimi petimi najšportnimi šolami, velika skupina mentorjev je usmerjena v kulturne dejavnosti in nominacije za najbolj kulturno šolo se vrstijo že nekaj let. Poleg tega smo e-kompetentna šola in smo avtorji inovacijskega projekta razvijanja pismenosti Simos,« še pove ravnateljica.
Scenarij med počitnicami
V tej aplikaciji predstavljajo tudi Bralno zbirko, nekakšno nadgradnjo Bralne značke. Za vsak predmet so pripravili leposlovno ali strokovno delo, na podlagi katerega učenci dodajo nekaj svojega – napišejo zgodbo, pesmico, razvijejo raziskovalni projekt ipd.
Tak način dela je po njenem prednost velike šole. Imajo 714 učencev v 29 rednih oddelkih in tri oddelke s prilagojenim programom ter 105 zaposlenih. Velika izbira dejavnosti spodbuja ustvarjalnost. Pred dvema letoma se je v začetku šolskega leta prikazala učenka Kaja Nakani, ki je med počitnicami v angleščini napisala scenarij po znanem broadwayskem delu Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet Street.
Nič drugega jim ni preostalo, kot da so ji dali skupino mentorjev v podporo za postavitev zahtevne plesno-glasbene predstave na oder. Tako je nastala še ena v vrsti uspešnic z njihove šole. Pred njimi so bile še Ona in on, Moja zgodba, za njo pa Maček Muri in Pavliha se predstavi, našteva predstavnica gledališke mentorske ekipe Sabina Dobršek Mladkovič. Ko jo pobaramo o načrtih za naslednjo predstavo, več kot to, da nameravajo tokrat vključiti učence in učitelje, noče izdati.
