Tiskane izdaje
Naomi Oreskes in Erik M. Conway sta zapisala, da se bo zaradi vztrajnega zanikanja klimatskih sprememb leta 2093 zgodil veliki kolaps, kot sta ga poimenovala. Ljudje se pač niso dali motiti. Cela desetletja, navkljub naraščajočim temperaturam, dvigovanju gladine morja in spremljajoči suši. Zato naj bi konec prvega stoletja sedanjega tisočletja razpadla zahodna Antarktika, kar bo povod za množično migracijo in popolno spremembo svetovnega reda, napovedujeta v svoji nedavno izdani knjigi Konec zahodne civilizacije; pogled iz prihodnosti (The Collapse of Western Civilization, A View From The Future).
Čeprav gre za delo klimatske fantastike »cli-fi«, saj se dogaja leta 2393, ima vendarle drugačen pomen, saj je avtorica Naomi Oreskes profesorica zgodovine znanosti na Univerzi Harvard. Profesorica je bila med prvimi, ki so opozarjali na nevarnost globalnega segrevanja. Soavtor knjige Erik M. Conway prav tako prihaja iz akademskih krogov, pred kratkim mu je NASA podelila nagrado za zgodovino raziskovanja vesolja. V uvodu knjige se sprašujeta, zakaj »mi otroci razsvetljenstva zanikamo klimatske spremembe«. Sedanji položaj zahodne civilizacije primerjata z nekdaj velikimi civilizacijami (Rimljani, Inki, Maji, Bizanc), ki so poniknile brez tega, da bi tudi danes lahko s prstom pokazali na točen vzrok.
Jasno pa je, da so vse izgubile moč, stabilnost, populacijo in identiteto. Vendar zahodna civilizacija je natanko vedela kaj se dogaja z okoljem, pa svoje poti v dezintegracijo ni mogla ustaviti, se glasi glas iz prihodnosti. Dovolj svareč in grozljiv, da je resničen. A kot kaže bomo drveli v propad prav zaradi nenasitne lakote oblastnikov po dobičku in »rasti trgov«.
Avtorja sta si izbrala zanimiv pristop k temi - knjiga je napisana s strani kitajskega znanstvenika v prihodnosti, ki se ozira na začetek »temne dobe«. Dobo, v kateri se nahajamo, imenuje »prenumbral«. Za začetek klimatsko fantastičnega romana omenita »nekdanjo Nizozemsko«, ki jo je povsem zalilo morje, na njeno nekdanjo veličino pa spominjajo le »ostanki stolpnic«. Navkljub hurikanom, požarom in poplavam v novem tisočletju so ljudje zbirali med aktivnim in pasivnim zanikanjem klimatskih sprememb, namesto da bi ukrepali.
Knjiga, čeprav v svojem žanru, je ostra kritika politike Združenih držav Amerike, ki kot svetovna velesila noče zavzeti odločnejšega stališča do klimatskih sprememb zaradi vpliva industrije in bank. Futuristična zgodba ima presenetljivega globalnega zmagovalca - s stališča globalne ekološke katastrofe, ki se vseeno zgodi. Najbolj neverjetno je, da je to Kitajska, ki omeji rast prebivalstva in naredi hiter prehod na čisto energijo.
Knjiga nima rožnatih napovedi, temveč na moč temačne: dehidracijo, lakoto in kaos, saj se vodna gladina dvigne za pet metrov.
Zakaj zanikamo klimatske spremembe? Težava je predvsem v konzervativni znanosti in prepričanosti neoliberalcev, da je svoboda trga svéta in posmehovanje vsem drugim sistemskim ureditvam držav, menita avtorja.
Naomi Oreskers je vseeno optimistična: »Še vedno je čas za spremembe, zato sem napisala knjigo. Sicer bi si le kupilo hišo na ustrezni nadmorski višini.«
