Če do zdaj zdravju zob vašega psa ali mačke niste namenjali posebne pozornosti, si ob omembi rednega čiščenja zob gotovo predstavljate stripovski scenarij, v katerem pes razgrize in pogoltne zobno ščetko ali mačka ob poskusu ščetkanja obvisi z lestenca, medtem ko poskušate vi pred naslednjim podvigom najprej zalepiti zobno ščetko in si ustaviti krvavitev na palcu. Vendar je zdravje ustne votline za dobro počutje živali preveč pomembno, da bi se lahko rednemu gledanju v mačji ali pasji gobec ognili z izgovorom, češ naša žival tega ne dovoli.
Podobno kot pri ljudeh se tudi mačkom in psom na zobeh nabirajo mehke obloge, ki se sčasoma razvijejo v trde – zobni kamen. V oblogah so bakterije, ki povzročajo vnetje dlesni, to pa lahko, če ga ne zdravimo, vodi v postopno propadanje obzobnih tkiv, imenovano parodontalna bolezen, zaradi česar začnejo živali v skrajnem primeru izpadati zobje. Če ima naš ljubljenček neprijeten zadah ali se zdijo dlesni pordele, morda na igračah in priboljških opažamo celo kri, je to vsekakor znak, da bi se morali posvetiti zdravljenju vnetja, še preden napreduje. Žival s težavami z zobmi ali dlesnimi ima lahko tudi težave pri hranjenju, lahko se čezmerno slini, zaradi bolečine je mogoča tudi sprememba obnašanja, potrtost ali razdražljivost, bakterije pa lahko prizadenejo celo delovanje drugih organov, kar je sicer pri živalih le slabo raziskano.
Zobna ščetka ali žvečilka?
»Edina resna preventiva je vsakodnevno ščetkanje,« poudari specialistka veterinarske stomatologije doc. dr. Ana Nemec z ljubljanske veterinarske fakultete, ki se posveča zdravju ustne votline predvsem psov in mačk, zdravi pa tudi težave z zobmi dihurjev, kuncev, glodavcev, celo morskih levov, alpak in drugih živali. Po doktoratu na področju sistemskih vplivov parodontalnih bolezni je opravila triletno specializacijo iz stomatologije na univerzi Davis v Kaliforniji. Smernice glede zdravljenja parodontalnih boleznih pri živalih so v Sloveniji po njenem mnenju v skladu z najsodobnejšimi, težave pa vidi v prenosu znanja in informacij od veterinarjev k lastnikom živali. Veliko psov in predvsem mačk namreč še vedno nikoli ne obišče veterinarja ali pa samo ob rednem cepljenju. O preventivni oskrbi ustne votline bi morali tako veterinarji skrbnike živali informirati že ob prvih cepljenjih mladičev, saj je navajanje na čiščenje zob najbolje začeti čimbolj zgodaj, prav tako pa oblog, ki so se že spremenile v zobni kamen, sami ne moremo več odstraniti – potreben je poseg pri veterinarju.
Za pse je na trgu veliko izdelkov v obliki žvečilk iz naravnih materialov, kot so koža in kite, palčk, poslastic in celo igrač, za katere obljubljajo, da samodejno očistijo zobe in lahko nadomestijo ščetkanje. Stomatologinja pojasnjuje, da s primernimi žvečilkami seveda lahko spodbujamo naravno (fiziološko) čiščenje zob, vendar je treba imeti v mislih, da pes pri žvečenju ne uporablja vseh zob, zato se predvsem sprednji grabilci ne čistijo. Glede primernosti izbrane žvečilke ali igrače za žvečenje priporoča naslednji test: z nohtom poskušamo narediti zarezo, če nam uspe, je žvečilka dovolj mehka in primerna za žvečenje, sicer tvegamo poškodbe ali celo zlome zob. Pri izbiri pa moramo biti previdni tudi zato, ker so lahko psi na določene sestavine žvečilke alergični. Uporabo kosti odsvetuje, saj so za ta namen pretrde, prav tako pa imajo psi zaradi njih lahko težave s prebavo. Goltanje večjih kosov kosti je lahko nevarno, ker lahko delujejo v prebavnem traktu kot tujek, posebno pa so nevarne perutninske, ki se ob grizenju ne drobijo, temveč lomijo na ostre kose, s katerimi se lahko žival poškoduje.
Pazljivo z zobnimi pastami
Če ima vaša žival že vnete dlesni, bo pri veterinarju potrebna odstranitev zobnih oblog pod in nad dlesnijo, ki vnetje povzročajo ter zdravljenje s tako imenovanimi topikalnimi razkužili, ki delujejo podobno kot ustna vodica, uničujejo bakterije in manjšajo vnetje. V primeru razširjenega vnetja in izgube obzobnih tkiv, pa bo potrebno bolj agresivno parodontalno zdravljenje, tudi izdiranje prizadetih zob in v izbranih primerih začasno zdravljenje z antibiotiki ter protivnetnimi in protibolečinskimi zdravili. Pri zgodaj odkriti bolezni ščetkanje pričnemo izvajati že dan po profesionalni odstranitvi zobnih oblog, če pa je bila bolezen obsežna in je veterinar moral zobe izdreti, pričnemo ščetkanje izvajati komaj takrat, ko so dlesni pozdravljene. Mehanskemu čiščenju z zobno ščetko, ki mora biti seveda primerne velikosti za posamično žival, pa je mogoče dodati tudi uporabo encimskih zobnih past.
Žal mačke in psi zobne paste ne morejo izpljuniti, zato stomatologinja opozori, da moramo zobno pasto skrbno izbrati, nikakor pa ne smemo uporabiti tiste za ljudi.
V specializiranih trgovinah z živalsko prehrano je mogoče najti tudi posebne linije hrane, ki je namenjena vzdrževanju boljše zobne higiene. Briketi so tako na primer drugačne trdote in večji od običajnih, kar zahteva, da žival brikete pregrizne, namesto da jih golta, kakor večinoma jedo mačke, ki hrano že na splošno zelo malo žvečijo. »Dejstvo je, da hrana, ki je bolj žvečljiva, spodbuja mehansko čiščenje zob, vendar pa grabilci in sekalci ponovno niso vpleteni v žvečenje,« pojasni Nemčeva. Z briketi iz t.i. »zobnih« linij sicer lahko povečamo preventivo, vendar že nabranih zobnih oblog na ta način ne moremo odstraniti.
Posege se opravlja v anesteziji
»Najbolj problematične so obloge, ki se nabirajo tik na robu in pod robom dlesni. Tisto, kar vidimo na kroni zoba, je namreč bolj problem estetike,« pojasni. Zobne obloge je potrebno odstraniti v anesteziji in prav ta je skrb mnogih lastnikov živali, ki zato oklevajo in se težje odločijo za poseg. Veterinarka poudari, da je mogoče ob primernih predhodnih preiskavah anestezijo praktično vedno varno speljati, hudi zapleti zaradi nje se pri zdravih živalih namreč gibljejo pod procentom, v primeru znanih bolezni ali okvar pa je mogoče anestezijski protokol in spremljanje živali med anestezijo tudi varno prilagoditi splošnemu stanju živali. Za zobni poseg se po opravljenem kliničnem pregledu in potrebnih preiskavah svetuje splošna anestezija in ne samo pomiritev, saj je žival med splošno anestezijo pod boljšim nadzorom, prav tako pa so med posegom na ta način bolje varovane dihalne poti.
Mačke in psi imajo lahko tudi druge vrste težav z zobmi. Pri nekaterih mačjih mladičih se prične vnetje dlesni pojavljati že zgodaj, pogosta vnetja dlesni se lahko pojavijo tudi ob nekaterih drugih boleznih, ki prizadenejo imunski sistem (kot sta na primer levkoza ali mačji AIDS), prav tako pa je pri mačkah pomemben gingivostomatitis, pri katerem so zobje sicer lahko zdravi, pojavlja pa se hudo in zelo boleče vnetje dlesni in sluznic ustne votline. Veterinarji v tem primeru priporočajo odstranitev vsaj vseh ličnikov in kočnikov ali vseh zob. »Odstranitev zob v 60-procentih primerov reši težavo, v dodatnih 20 pa se stanje vsaj nekoliko izboljša« pojasni Ana Nemec in doda, da nagnjenost k pojavu vnetij še ni popolnoma raziskana. Če uspemo omejiti vnetje, mačke z odstranjenimi zobmi živijo po posegu še bolj kvalitetno kot prej, saj ne odklanjajo več hrane zaradi bolečin, večinoma pa prilagojena hrana potem, ko se dlesni zacelijo, ni potrebna, brez problema dalje normalno uživajo tudi brikete. Tudi umivajo se veliko lažje.
Če v kratkem načrtujete preventivni obisk pri veterinarju, povprašajte na pregledu tudi o stanju zob in ustne votline vaše živali. Preverite pa ga lahko sami že danes tako, da sami pokukate v gobec, preverite zadah, pordelost ali krvavenje dlesni in vidno čistočo zob. Za začetek preventive pa ni prepozno nikoli, tudi v primeru če je vaša žival že odrasla in ji niste še nikoli do sedaj ščetkali zob.