Tiskane izdaje
Da se bo jedlo in pilo tri noči, med nami pa se bodo sukale s kraguljčki okrašene trebušne plesalke in nam ponujale vodno pipo, bi morda pričakoval turist, ki je nekoč v enem dnevu videl grand bazar, sultanovo palačo in modro mošejo, zvečer pa se napil rakije v glasnem vzdušju »prave orientalske« restavracije.
Sama sem pač vedela, da je takšen orientalizem bolj prodajni hit za turiste. In da bo turško-nemška poroka, ki naj bi se začela popoldne na ladji po Bosporju, zvečer pa nadaljevala v mestni restavraciji v središču Istanbula, daleč od mistike Tisoč in ene noči. A me Turčija tudi tokrat ni pustila na cedilu, vsaj kar zadeva presenečenja: to je bil prvi žur v mojem življenju, na katerega sem prišla točno -in zamudila.
Do sekunde točni svatje
Displej v pristanišču je kazal dve minuti čez štiri, jaz pa nisem mogla verjeti svojim ušesom. Nevesta, Nemka, mi je po mobitelu pojasnila, da je ladja izplula ob štirih nič nič in tiste, ki so se druščini pridružili ob naročeni četrti uri v pristanišču, pač pustila na obali. »Is this some kind of joke?« je izdavila ena, ki je prej nisem poznala.
Hja, če naročiš svatom, naj pridejo ob štirih v pristanišče potniških ladij petnajstmilijonskega mesta, moraš pa res globoko verjeti v previdnost svojih gostov, da za isto uro naročiš kapitanu, naj izpluje. Mar pričakuješ, da bodo svatje za vsak primer prišli že uro prej iskat pravo ladjo in potem ključno sekundo skočili na krov?!
Celoten članek preberite na www.polet.si ali kliknite TUKAJ.
