Tiskane izdaje
Si želite roditi doma? Polemike, ki jih sproža pravica žensk do odločitve, kje in kako se bo zgodil porod, so srdite in mnogokrat nekonstruktivne. Tudi v Sloveniji.
Vprašanje medikalizacije poroda in obporodnih praks v Sloveniji ni novo. Z njim se ukvarjata dr. Zalka Drglin in dr. Irena Rožman, ki je raziskovala tudi zgodovinsko perspektivo rojevanja v Sloveniji.
Civilna družba, številne peticije in izpovedi žensk, ki jih je zaznamoval medikaliziran porod, so povzročili premike v razmišljanju žensk, ki jih čaka porod. Pridružili so se jim tudi nekateri ginekologi in ginekologinje, ki razumejo porod ne le kot telesno izkušnjo, temveč tudi kot eno najmočnejših doživetij v življenju človeka.
Aktivizem in znanstvene razprave so opolnomočili ženske, ki so se začele zavedati, da niso dolžne le »ponižno« sodelovati v procesu rojevanja in sprejeti vse posege, ki jih pogosto rutinsko predvideva obravnava v porodnišnici. Sem sodi na primer britje dlak in klistir - zdaj ženske vedo, da te posege lahko odklonijo. Kakor tudi umetne popadke in predrtje ovojev, rezanje presredka in podobno. Gre za medicinske posege, ki so bili v preteklosti izvedeni večinoma brez soglasja žensk.
Dvajseti september je bil za zagovornice in zagovornike svobodne izbire poroda poseben dan. Na več kot tisoč lokacijah po vsem svetu - tudi v Sloveniji - so predvajali dokumentarni film Za svobodo pri porodu. Povod za nastanek tega dokumentarnega filma je bilo sodno preganjanje Ágnes Geréb, madžarske babice, ki je sodelovala pri več kot tri tisoč porodih na domu. V dokumentarcu sodelujeta tudi anthropologinji Ina May Gaskin in Robbie Davis - Floyd, obe vodilni strokovnjakinji s področja razumevanja poroda, obporodnih praks in babištva.
So ženske res proti varnemu porodu, če si želijo roditi doma?
Ženske si želijo varnega okolja tako zase kot za dojenčka. Kakor je razvidno iz dokumentarnega filma Za svobodo pri porodu, ženske pogosto trpijo zaradi nespoštovanja in celo zlorab v porodnišnicah. V teh izjemno občutljivih trenutkih so pogosto zvedene na medicinski objekt.
Tovrstne fizične in psihične poškodbe žensk pri porodu in obporodni negi zaznamujejo njihovo materinstvo, dojemanje poroda in lastnega telesa. Zato je razumeti, da je njihov klic na pomoč tako glasen - in jasen.
Medicina kot znanstvena disciplina mora biti sposobna integrirati v svoj učni program tehtne antropološke razsikave, ki temeljijo na izkušnjah žensk in babic.
Vsekakor razumevnje procesa poroda zahteva specifične izkušnje in znanja, ki jih imajo poleg ginekologov in ginekologinj tudi babice. Če vas zanima porod kot celostna izkušnja in si o tem želite več informacij se lahko obrnete tudi na porodno spremljevalko - doulo, ki jo lahko kontaktirate preko slovenskega Združenja doul.
Druga stran zgodbe
Zahodna biomedicina oziroma uradna medicina, ki številnim reši življenje in brez katere bi bilo življenje veliko bolj okrutno, si zasluži svoje dolžno spoštovanje. Porodnišnice niso le prostori mučenja, saj rešuejo tudi življenja, tako mater kot otrok. V teh inštitucijah večinoma delujejo kompetentni strokovnjaki in strokovnjakinje s področja medicine s specializacijo porodničarstva.
V svoji (upravičeni) vnemi po celostni izkušnji poroda se zdi, da aktivisti in aktivistke, ki zagovarjajo naravni porod včasih nehote marginalizirajo tiste matere in otroke, ki jim naravni porod ni namenjen. Tudi izjava na spletni strani pobudnikov dokumentarnega filma, da se »mir na svetu začenja z mirnim porodom« je nedomišljena. Pred stotimi leti so domala vse ženske rojevale brez medicinskega nadzora, pa je bil žal svet vseeno zaznamovan z nasiljem. Kakor je pogosto spregledano tudi dejstvo, da si številne ženske, ki niso del zahodnih družb, želijo, da bi imele možnost zdravniške pomoči pri porodu.
Celostna porodna izkušnja
Upoštevanje pravic žensk, pravica do poroda kot celostne izkušnje doma ali v porodnišnici ne bo poniknila, nasprotno, postaja vedno glasnejša. Morda je porod in obporodna nega prav tista točka, kjer se bo sodobna medicinska znanost začela zavedati pomena interdisciplinarnosti in se izvila iz hegemonije zahodnega tehnokratskega pogleda na človeka. Slogan na plakatu dokumentarnega filma »Save birth change the world« (Rešimo porod, spremenimo svet), morda zveni (pre)ambiciozno, a hkrati daje jasno sporočilo institucionaliziranemu razumevanju celostnega procesa kot je porod. Spremembe so neizogibne in se že dogajajo.
Ob tem pa je potrebna vsa pozornost, da se telesni procesi kot so porod in dojenje ne idealizirajo do te mere, da bodo postali neznosno breme za ženske, ki teh procesov ne izpeljejo »idealno«.
