Praznik Deepawali oziroma Diwali, dobesedno pomeni praznik luči (deep/svetloba, avali/vrsta). Festival praznujejo tako Sikhi, Jaini kot Hindujci.
Diwali je premičen praznik, saj v Indiji ne sledijo gregorijanskemu koledarju, temveč solarno-lunarnem. Praznuje se oktobra ali novembra.
Praznuje se pet dni in je namenjen različnim božanstvom. Zanj so značilna tudi drevesca na katerih gorijo oljne luči, živopisna okrasitev domov in druženje.
Svetloba, ki razžarja indijske domove simbolizira zmago dobrega nad zlim. Tradicionalna okrasitev za Diwali so poleg barvitih peščenih vzorcev tudi glinene posodice, napolnjene z gorčičnim oljem in stenjem, ki jih prižgejo.
S praznovanjem je povezana boginja Lakšmi, ki predstavlja bogastvo (ne le materijalno). Da bi lepo boginjo, sedečo v lotosu privabili v svoj dom, ji postavijo v oltar in za Diwali pustijo vsa vrta in okna odprta, z namenom, da jih obišče.
Ker v Indiji soobstaja mnoštvo bogov se na severnem koncu države za Diwali spomnijo boga Rame, ki je po štirinajstih letih prišel iz izgnastva, potem, ko je premagal zlobnega kralja Ravano. V Bengalu se poklonijo sicer zlovešče izgledajoči boginji Kali, v Nepalu pa slavijo zmago Krišne nad demonom Narakasuro.
Festival podobno kot Božič označuje druženje, dobre želje in pojedine. Kot se je krščansko praznovanje Božiča navezalo na staroselsko praznovanje zimskega solsticija in rojstva Svaruna oziroma Svarožiča, se tudi v Indiji Diwali povezuje s koncem žetvenega obdobja za večino indijskega ozemlja.